Jedro

Sodni depozit je po določbi petega odstavka 59. člena EZ predpostavka v primeru nujnega postopka za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po navedenem zakonu, kadar je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo sodni polog v znesku 5.764,95 EUR, ki ga predlagateljica deponira v korist nasprotne udeleženke na zbirni račun rednih gotovinskih pologov sodišča. Odločilo je, da se del sodnega pologa v višin 3.843,30 EUR izplača nasprotni udeleženki na njeno zahtevo, če predloži sodišču pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa o ustanovitvi služnosti na nepremičninah s parc. št. 255, 258 in 259, vse k.o. X., ali notarsko overjen sporazum o ustanovitvi navedene služnosti, varščina v višini 1.921,65 EUR, pa se izplača nasprotni udeleženki pod pogojem, da le-ta predloži sodišču pravnomočno odločbo o priznani škodi zaradi nujnega postopka ali overjeno pisno izjavo predlagateljice, da je nasprotni stranki priznala odškodnino za takšno škodo. Odločilo je tudi, do kdaj in pod kakšnimi pogoji je predlagateljica upravičena do vračila deponiranega zneska.

2. Proti temu sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter smiselno predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da ni nobenega razloga za položitev sodnega depozita, saj gre v konkretnem primeru za specifično pravno situacijo, v kateri poteka postopek za določitev odškodnine pod opr. št. N 241/2010. Predlagateljica bi v tem postopku morala predlagati sodni depozit. Poleg tega bi lahko v navedenem nepravdnem postopku predlagateljica ponudila plačilo nespornega dela odškodnine nasprotni udeleženki in ji to odškodnino tudi izplačala, pa tudi varščino na fiduciarni račun njenega pooblaščenca. Jasno je, da se nasprotna udeleženka ne strinja z višino odškodnine, saj ta temelji na neupoštevanju trajne služnosti, kar izhaja iz cenitvenega poročila. Nasprotna udeleženka pa seveda ne bo sprejela nobenega denarja v smislu poplačila, ki bi se lahko štelo kot dokončno, saj je njena škoda bistveno večja. Nepravdni postopek za določitev pravične odškodnine se bo razreševal v nadaljevanju, prav tako pa obstaja tudi spor, ali je bila stvarna služnost sploh zakonito določena, o tem bo v ponovnem postopku v upravnem sporu zadeva verjetno odpravljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o nepravdnem postopku – ZNP v členih 168 do 177 določa pogoje in postopek za sprejem denarja oziroma drugih predmetov v sodni depozit. Sodišče sprejme denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Kot je pravilno ugotovljeno v obrazložitvi sklepa, je takšen posebni predpis v konkretni zadevi peti odstavek 59. člena Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 79/99 do 22/2010), ki nalaga razlastitvenemu upravičencu, da pri sodišču položi znesek v višini ocenjene škode za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnil pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini. Sodni depozit je po tej določbi torej predpostavka v primeru nujnega postopka za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po navedenem zakonu, kadar je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami). Na pravilnost odločitve v tej zadevi nima vpliva dejstvo, da med udeležencema že teče nepravdni postopek za določitev odškodnine, pritožnici pa je sodišče v obrazložitvi tudi pravilno pojasnilo, da se pri odločitvi o dopustitvi sodnega depozita ni spuščalo v pravilnost ali ustreznost višine položenega zneska, pač pa je le ugotavljalo, ali so izpolnjene zakonsko predpisane predpostavke za dopustnost sodnega depozita. Pritožbene trditve, iz katerih izhaja predvsem, da se nasprotna udeleženka ne strinja z višino ponujene odškodnine, niso pomembne za odločitev, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.