Jedro

Zemljiča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, se vrednotijo kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.2002. S to je tožena stranka odločila o pritožbi Slovenske odškodninske družbe, d.d., L. (v nadaljevanju SOD) zoper dopolnilno odločbo Upravne enote L. z dne 18.4.2002, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijskima upravičencema F. in A.M. pripada odškodnina v obveznicah SOD v višini 604.624,00 DEM vsakemu do 1/2, in sicer za podržavljena komunalno opremljena stavbna zemljišča, parcela št. 76 stavbišče v izmeri 1017 m2, parc. št. 297 v izmeri 2068 m2, parc. št. 298/1 v izmeri 4546 m2, parc. št. 298/2 v izmeri 15.257 m2, parc. št. 300 v izmeri 2450 m2 ter za kmetijsko zemljišče parcele 298/1 - sadovnjak v izmeri 5630 m2, vse vl. št. 17, k.o. S. vas (točka 1 izreka) ter, da je SOD dolžna obveznice v navedeni višini s pripadajočimi obrestmi izročiti najkasneje v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te odločbe, skrbniku S.M. (točka 2 izreka). Tožena stranka je pritožbi ugodila, navedeno prvostopno odločbo odpravila ter odločila, da pripada upravičencema za podržavljena zemljišča odškodnina v obveznicah SOD v višini 82.759,31 DEM.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da upravni organ prve stopnje ni imel podlage za vrednotenje podržavljenih zemljišč (razen parcele, št. 76) kot stavbnih zemljišč. Sklicuje se na podatke v predloženih upravnih spisih, in sicer na odločbo Komisije za arondacijo Skupščine občine L. z dne 5.8.1963, iz katere izhaja, da so bila zemljišča, parcele, št. 297, 298/1, 298/2 in 300, podržavljene kot kmetijska zemljišča na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. Dejansko rabo podržavljenih zemljišč v kmetijske namene (razen parcele, št. 76) v času podržavljenja dokazuje tudi potrdilo Geodetske uprave občine L. z dne 11.12.1992. Ker torej ne gre za zakon, po katerem bi bila spremenjena namembnost zemljišč, bi bilo sporna zemljišča mogoče vrednotiti kot stavbna zemljišča le, če bi bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvidena za zazidavo. To izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-42/93 z dne 15.12.1994. In ker tožnica ni uspela izkazati, da so bila zemljišča ob podržavljenju namenjena za zazidavo, je tudi po presoji sodišča sporna zemljišča vrednotiti kot kmetijska zemljišča na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Odlok, Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92). Glede na določbo 1. odstavka 44. člena ZDen, po kateri se vrednost podržavljenih zemljišč določi po stanju ob podržavljenju ter ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča RS v navedeni odločbi, na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožbene navedbe, da se na podržavljenih zemljiščih po letu 1948 ni več izvajala kmetijska dejavnost, da so bila z vseh strani obdana s stavbnimi zemljišči ter od leta 1965 dalje pozidana. Prav tako na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bil na parc. št. 76 že leta 1948 zgrajen gasilski dom. To parcelo je namreč tožena stranka vrednotila kot stavbno zemljišče. Ob ugotovitvi, da so bila sporna zemljišča podržavljena kot kmetijska zemljišča, je neutemeljen ugovor o možnosti komunalne opremeljenosti zemljišč. Presoja o tem, ali je bilo sporna zemljišča ob podržavljenju mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov, bi bila pravno relevantna le, če bi bila zemljišča podržavljena kot stavbna zemljišča. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ponavlja tožbene navedbe, da se podržavljena zemljišča že od leta 1948 dalje, ko je bil na delu parcele št. 76 zgrajen gasilski dom, niso več uporabljala za kmetijsko dejavnost, ampak so se uporabljala kot funkcionalna zemljišča tega objekta ter za potrebe dejavnosti gasilcev. Na mestu, kjer je bil gasilski dom, je bila nato zgrajena S. šola, leta 1962 pa je bil ta objekt preurejen v osnovno šolo. Dejansko so bila zemljišča pozidana že od leta 1965 dalje, torej dve leti po podržavljenju. Gasilski dom, zgrajen leta 1948, je moral imeti podlago v nekem načrtu in to, da tega načrta v arhivu ni, da se je torej ustrezna listinska dokumentacija izgubila ali uničila, ne pomeni, da načrta ni bilo. Že dejstvo, da se je organizirana gradnja na spornih zemljiščih začela že dve leti po podržavljenju kaže na to, da je bila gradnja načrtovana že pred podržavljenjem.

Tožnica še navaja, da je črpalna naprava v objektu V. s. šole omogočala priključitev sosednjih objektov na pitno vodo, da je bil leta 1970 in 1971 v naselju S. vas, kjer ležijo podržavljena zemljišča zgrajen javni vodovod, že ob podržavljenju so bili v bližini spornih zemljišč v oddaljenosti 200 m nizkonapetostni električni vodi, zemljišča pa so se nahajala v 60 m pasu ob javni dovozni poti. Iz navedenega izhaja, da je šlo za nezazidana stavbna zemljišča, katera je bilo mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, Slovenska odškodninska družba in S.M. kot stranki z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen status podržavljenih zemljišč. Od tega je odvisno vrednotenje zemljišč in posledično višina odškodnine za podržavljena zemljišča. Če so bila zemljišča ob podržavljenju stavbna zemljišča, in sicer komunalno opremljena zemljišča ali zemljišča, za katere je po merilih, določenih v 11. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00) šteti, da jih je mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov, je podlaga za vrednotenje Navodilo. Če so bila zemljišča ob podržavljenju kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je podlaga za vrednotenje Odlok. Iz določbe 1. odstavka 44. člena ZDen izhaja, da je za status zemljišč odločilno stanje zemljišč ob podržavljenju.

Vendar iz odločbe Ustavnega sodiča RS, št. U-I-42/93 z dne 15.12.1994, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje izhaja, da je kot nezazidana stavbna zemljišča šteti tudi zemljišča, ki so bila sicer po predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena, obravnavana kot kmetijska zemljišča, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru prav to, ali so bila sporna zemljišča, ki so bila sicer podržavljena na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč podržavljena kot kmetijska zemljišča, kar izhaja iz podatkov spisa, v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča, bistveno za odločitev o stvari. Če bi bilo to v postopku ugotovljeno, bi se zemljišča, čeprav so bila podržavljena kot kmetijska, vrednotila kot stavbna. V obravnavanem primeru tako dejansko stanje ni bilo ugotovljeno. Nasprotno, v postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa in sicer iz dopisa Občine L. z dne 12.12.2001, da ob podržavljenju leta 1963 ni bilo načrtov, v katerih bi bila na spornih zemljiščih planirana gradnja objektov in da ni obstajal Odlok, s katerim bi bilo naselje S. vas zajeto v ožji gradbeni okoliš. Zato pavšalni ugovor tožnice, da so načrti prav gotovo obstajali glede na to, da se je gradnja na navedenih zemljiščih začela že dve leti po podržavljenju, ne more vplivati na odločitev o zadevi, kot tudi ne zatrjevanje tožnice, da je bilo sporna zemljišča mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov. Možnost komunalne opremljenosti zemljišč ob podržavljenju se ugotavlja le, če gre za stavbna zemljišča. Tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena in ki jih ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov, se namreč vrednotijo kot kmetijska zemljišča. Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni ugovori niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.