Jedro

Ko se odloča o stikih otroka, ki je v rejniški družini, s staršema, je treba o stikih odločiti celostno (tako o stikih otroka z očetom kot z materjo). Udeleženci takšnega postopka morajo biti: CSD, oba starša in vsi rejniki.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se v celoti ugodi, pritožbi nasprotnega udeleženca pa se delno ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi v tč.: I., II., 2. odstavek tč. III. in IV. Zadeva se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne ter se izpodbijani sklep v 1. odstavku tč. III. izreka izpodbijanega sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. V tej nepravdni zadevi je Center za socialno delo Š. (v nadaljevanju CSD) predlagal izdajo začasne odredbe o prepovedi stikov mladoletnega L. B. Z. z njegovim očetom (nasprotnim udeležencem). Obenem je predlagal ureditev stikov z mladoletnim otrokom. Po izdani začasni odredbi, s katero so bili nasprotnemu udeležencu prepovedani vsakršni stiki z otrokom (tudi telefonski), se je postopek nadaljeval. Sodišče prve stopnje je potem izdalo izpodbijani sklep. Z njim je delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca. Sklep o začasni odredbi (o prepovedi stikov) je utesnilo na enak način, kakor so tudi po izpodbijanem sklepu urejeni stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem. Bistvo odločitve je, da se najprej opravi pet datumsko določenih stikov pod nadzorom v prostorih CSD. Stiki po 17.9.2010 pa se določijo tako, da potekajo med tednom, vsak drugi vikend in v opisanem obsegu med prazniki. Sodišče je o stroških odločilo tako, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Proti sklepu vlagata pritožbo tako nasprotni udeleženec kot predlagatelj (ta vlaga pritožbo v dveh vlogah; eno po odvetnici in drugo po uslužbencih CSD).

3. Nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje predlagateljevega predloga. Podredno predlaga razveljavitev in ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. Pritožnik trdi, da je bil predlog za prepoved vseh stikov neutemeljen. Zaradi nezakonite začasne odredbe je bil onemogočen vsakršen stik med njim in sinom v obdobju šestih mesecev. Pritožnik ni zadovoljen z odločitvijo o njegovem ugovoru zoper začasno odredbo. Dalje opozarja, da je rejnica S. Š. dolžna dopustiti izvajanje stikov, vendar je sklep k temu ne zavezuje, saj ni bila stranka tega postopka. Pritožnik tudi zahteva, naj se mu določijo stiki med zimskimi in poletnimi počitnicami. Izrecno opozarja na pomanjkljivost postopka. Predlagal je namreč dokaz z izvedencem klinične psihologije. Ta dokaz ni bil izveden. Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje glede vprašanja, kdo je rejnik otroka. Rejnika sta namreč dva. Poleg S. Š. tudi njen mož M.. Po stališču pritožnika bi morala biti oba stranki tega postopka, enako pa velja za D. K., mati otroka. Po stališču pritožbe bi moralo sodišče urediti stike z obema staršema.

4. Predlagatelj prav tako vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču predlaga drugačno ureditev stikov po obdobju 17.9.2010. Navaja, da za obdobje po 17.9.2010 predloga za ureditev stikov sploh ni bilo. V vsakem primeru pa je dejansko stanje glede nadaljnjih stikov premalo razjasnjeno. Dejanski pogoji za nadaljnje stike se bodo namreč lahko pokazali šele po izvedbi stikov pod nadzorom. CSD zato o nadaljnjih stikih doslej še ni mogel podati mnenja. Odločitev glede nadaljnjih stikov je tako za stranke presenečenje. Na to kaže navsezadnje tudi pritožba nasprotnega udeleženca, saj ta govori o stikih v času počitnic. Pritožba opozarja, da ob stikih, kot so urejeni sedaj, ne ostane več nič časa za stike med otrokom in njegovo materjo. Pravice otroka do stikov z materjo sodišče sploh ni upoštevalo. Stiki tudi niso v skladu z otrokovimi željami. Poleg tega pritožba opozarja na to, da tako določeni stiki omejujejo rejniško poslanstvo. Otrok se je lepo prilagodil življenju v rejniški družini. Za kvalitetno izvrševanje rejništva pa mora biti otrok v rejniški družini prisoten tudi med vikendi. To pomeni, da stiki ne morejo v celoti izničiti navedene okoliščine.

5. Po vročenih pritožbah, predlagatelj in nasprotni udeleženec odgovora na pritožbo nista podala.

6. Pritožba predlagatelja je v celoti utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je delno utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je v obravnavani zadevi glede na naravo stvari in glede na naravo postopka treba le-tega ločiti na dve procesni prvini. Prva je postopek začasne odredbe, katere del je tudi ugovorni postopek. Druga pa je postopek ureditve stikov. Obe prvini (oziroma oba postopka) sta zaradi narave stvari (varstvo in koristi otroka) in zaradi nujnosti postopka v zvezi z začasno odredbo ločeni. Ta ločenost se nanaša tudi na vprašanje kroga udeležencev postopka.

8. Udeleženca postopka ob predlagani začasni odredbi sta predlagatelj (v konkretnem primeru je to CSD) in nasprotni udeleženec, katerega dolžnostno upravičenje naj bo s predlagano začasno odredbo omejeno. Ni nujno, da bi moral biti udeleženec postopka še kdo tretji, saj se odloča o začasni omejitvi dolžnostnega upravičenja nasprotnega udeleženca in sicer zaradi varstva koristi otroka. Procesna legitimacija CSD izvira iz generalne določbe 119. člena ZZZDR (1). Tudi narava nepravdnega postopka je namreč takšna, da sodišče za koristi otroka (primerjaj 408. člen ZPP (2)) ne more poskrbeti, če odločanja o konkretnem pravnem razmerju nekdo ne sproži. V konkretnem primeru je bil to CSD. Glede na navedbe je šlo za nujen (urgenten) postopek. Urgentno varstvo ustavnih pravic mladoletnega otroka tako terja, da se CSD, ki je postopek za izdajo začasne odredbe sprožil, prizna procesna legitimacija na podlagi generalne določbe 119. člena ZZZDR.

9. Druga prvina te zadeve pa je odločitev o glavni stvari (ureditev stikov z mladoletnim otrokom). Gre za trajnejšo ureditev, ki se nanaša na izvrševanje roditeljske pravice. Ta naj nadomesti neustrezno ureditev po sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. II P 466/2004. Ta je zaradi bistveno spremenjenih razmer ne le neustrezna, marveč mrtva tudi z vidika normativne moči dejanskosti (otrok namreč več ne živi pri materi, kar je bila predpostavka dogovora o stikih). Po naravi stvari, kakor tudi po veljavni zakonski ureditvi (prim. 4. odstavek 106. člena ZZZDR), odloča o ureditvi stikov sodišče v nepravdnem postopku. Posebnost nepravdnega postopka v razmerju do pravdnega postopka, kjer je uveljavljen čisti formalni (procesni) pojem stranke, je ta, da v nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med osebami, katerih interesi niso vedno nasprotni (3). Takšni zasnovi nepravdnega postopka ustreza tudi koncept udeležencev nepravdnega postopka (19. člen ZNP) (4). Udeleženec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek, oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci pa so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (19. člen ZNP). Udeleženci postopka so torej najprej formalni udeleženci (v konkretnem primeru predlagatelj in nasprotni udeleženec) ter materialni (tudi potencialni) udeleženci.

10. V konkretnem primeru je nova ureditev stikov nujna. Prejšnja se je namreč navezovala na povsem drugačno življenjsko in pravno razmerje. Otrok je bil tedaj dodeljen v varstvo in vzgojo materi ter so bili določeni njegovi stiki z očetom. Zdaj je otrok v rejniški družini.

Problem kroga udeležencev načenjata obe pritožbi.

Formalna udeleženca takega postopka sta bila že doslej predlagatelj (CSD) in nasprotni udeleženec (oče otroka). Vse, kar utemeljuje njuno legitimacijo v postopku izdaje začasne odredbe (o čemer je že bilo govora), jo utemeljuje tudi v tem postopku (oziroma tem delu postopka). Glede CSD to velja še posebej zaradi njegove zakonske naloge, ki jo ima v urejanju razmerij rejništva (glej 154. do 177. člen ZZZDR ter 7. poglavje ZIRD (5)).

Ko gre za vprašanje ureditve stikov, gre za varstvo celovitega položaja otroka. Časovne prvine (vidiki) so med seboj neločljivo povezane. To pomeni: o stikih otroka z očetom ni mogoče odločati, ne da bi imelo sodišče pred očmi tudi vprašanje stikov matere z otrokom. In naprej: rejništvo je odgovornost, katere namen je izrazito soroden namenu starševstva (154. člen ZZZDR). Stična točka je korist otroka. Odgovorno rejništvo in korist otroka pa sta lahko zagotovljena le, če ima rejnik položaj subjekta, ne pa zgolj objekta.

To pomeni, da bi morali biti v konkretnem primeru udeleženci postopka poleg predlagatelja in nasprotnega udeleženca še: mati otroka in oba rejnika (če sta dva, kot se zatrjuje v pritožbi CSD). Vsakršno drugačno odločanje nasprotuje koristi otroka.

11. Pri odločanju o glavni stvari (tč. I. in II.) je zato sodišče prekršilo določbo 408. člena ZPP o varstvu koristi otroka. To kršitev bo moralo v nadaljevanju odpraviti tako, da bo k sodelovanju v postopek pozvalo vse zgoraj navedene ter tudi o stikih odločilo celostno.

12. Pritožba nasprotnega udeleženca tudi utemeljeno opozarja na pomanjkljivost postopka. Sodišče namreč ni postavilo izvedenca (ta je bil predlagan s strani nasprotnega udeleženca, ki je na ta dokazni predlog nato opozoril tudi še v nadaljevanju postopka). Življenjski položaj, kakršen je dečkov, ni normalen. Tega, kaj je zanj dobro in kaj ne, ni mogoče dognati zgolj s splošnimi življenjskimi izkušnjami. Gre za resno strokovno vprašanje, v katerem bo treba na ustrezen način razmejiti kvantiteto in kvaliteto (popoldnevi, vikendi, počitnice) časovnega preživljanja otroka v rejniški družini na eni strani ter na stikih z obema staršema na drugi strani. Namen takšne razmejitve je jasen – da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo (154. člen ZZZDR).

Že pritožba predlagatelja opozarja na nekatere vidike zdajšnje odločitve, ki bi utegnile ogroziti kvalitetno izvrševanje rejništva.

13. Ker je sodišče prve stopnje iz vseh navedenih razlogov kršilo določbo o varstvu otrokove koristi (408. člen ZPP), je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari (tč. I. in II. izreka) razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

14. Začasno odredbo o prepovedi stikov je bilo nujno omejiti. Prvi del omejitve (in obenem delne ugoditve ugovoru) – 1. odstavek tč. III. izreka – je bil predmet obravnave ter je tudi ustrezno obrazložen. S to odločitvijo pritožbeno sodišče soglaša. Odločitev v drugem odstavku tč. III. pa predstavlja sklep presenečenja. Ta odločitev ni bila predmet obravnave, kaj šele strokovne. Sodišče bo moralo najprej (predvsem pa tudi hitro) znova odločiti še o tem delu ugovora ter določiti začasen režim nadaljnjih stikov. Tudi ta del odločitve je pritožbeno sodišče razveljavilo na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP.

Razveljavitev odločitve o stroških je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/1976 in naslednji).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 in naslednji).

(3) Primerjaj D. Wedam Lukić V: Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, Ljubljana 1991, stran 28. (4) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. list SRS, št. 30/1986 in naslednji).

(5) Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. list RS, št. 110/2002 in naslednji).