Jedro

Iz pisnih in podpisanih izjav, ki so jih priče podale o dejstvih, o katerih bi lahko izpovedale na naroku, izhaja, da nobena od spornih nezaslišanih prič ni navajala nič v zvezi z morebitno demenco in poslovno sposobnostjo pokojne, zato jih sodišče prve stopnje tudi na podlagi sedmega odstavka 236.a člena ZPP v tej zvezi ni bilo dolžno zaslišati. Glede vseh spornih prič pa velja, da na novo pridobljena zdravstvena dokumentacija ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala (ponovno) zaslišanje, saj priče lahko izpovejo le o dejstvih, ki so jih same zaznale, ne glede na medicinsko dokumentacijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 16. 3. 2012, sklenjene v notarskem zapisu št. ... med pokojno A. A. ter toženo stranko (v nadaljevanju toženca) ter izbrisno tožbo (I. točka izreka), prvi podredni zahtevek za ugotovitev, da sporna pogodba zaradi prikrajšanja nujnega deleža v razmerju do tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) nima pravnih učinkov do 1/6 vrednosti vseh v izreku navedenih nepremičnin ter plačilo 38.729,16 EUR (II. točka izreka) in tretji podredni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice tožnika pri nepremičninah, navedenih v izreku, do 2/3 od celote (IV. točka izreka). Glede povračila vlaganj v nepremičnine, navedene v izreku (drugi in četrti podredni tožbeni zahtevek), pa je tožbo zavrglo (III. in V. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za posebni sklep po pravnomočnosti sodbe (VI. točka izreka).

2. Tožnik s pravočasno pritožbo izpodbija navedeno sodbo prvenstveno glede zavrnitve primarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe in izbrisne tožbe ter uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje prič B. B, C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., in I. I., v posledici česar je bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nato pa zmotno uporabljeno materialno pravo. Po presoji pritožbe je ravno izvedba dokaza s (ponovnim) zaslišanjem navedenih prič ključna za popolno in pravilno razjasnitev dejanskega stanja. Iz spisa izhaja, da se nihče ni ukvarjal s psihičnim zdravjem pokojne, ki je bivala pri tožencih, le-ta pa nista imela interesa vreči senco dvoma na njeno duševno zdravje. Uradna diagnoza okrnjenosti njenih višjih funkcij je bila leta 2014 vendarle postavljena, kar v zvezi z dejstvom, da je demenca kronična napredovalna bolezen, ki napreduje skozi daljše časovno obdobje, in pomanjkljivo medicinsko dokumentacijo pokojne, ki na nekaterih mestih omenja demenco pokojne, narekuje izvedbo dodatnih predlaganih dokazov. Še zlasti, ker so te priče, katerih (ponovno) zaslišanje zahteva pritožnik, bile s pokojno v kontaktu v kritičnem času (v letu 2012 in pred tem) in bi zato zagotovo znale izpovedati o svojih zaznavah pokojničinega vedenja v tem obdobju, s tem pa posredno tudi o njenem zdravstvenem stanju in duševnem zdravju. Navedene priče bi šele sedaj lahko izpovedale o demenci pokojne oziroma o njeni poslovni sposobnosti, saj morebitna vprašanja na to temo v prvem sojenju s strani sodišča prve stopnje niso bila dovoljena. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo ustavno načelo enakosti orožij iz 22. člena Ustave RS ter ni ravnalo v skladu z načelom materialne resnice, zlasti glede na tožnikovo dokazno stisko zaradi pomanjkljive medicinske dokumentacije, na katero je tožnik opozarjal ves čas predmetnega pravdnega postopka. Ta bi bila manjša, v kolikor bi sodišče prve stopnje dopustilo dokaz z zaslišanjem navedenih prič, ki so pokojno poznale in se z njo družile v kritičnem času. Njihove izpovedbe bi lahko ponudile izvedencu medicinske stroke dodane indice oziroma okoliščine, na podlagi katerih bi izvedenec lahko pritrdil navedbam tožnika. Navaja tudi, da je sodišče prve stopnje s svojim sklepom tožniku naložilo založitev predujma v zvezi z zaslišanjem petih prič, nato pa iz razloga, ker tožnik ni založil predujma za stroške, ki bi lahko nastali s prihodom prič na sodišče, zavrnilo dokaz z zaslišanjem osmih prič. Pogojevanje izvedbe odločilnih dokazov za odločitev v tej zadevi z založitvijo predujma za stroške, za katere še sploh ni znano, ali bodo nastali, je po mnenju pritožbe v nasprotju s pravico do poštenega sojenja. Še posebej iz razloga, ker je tožnik prejemnik brezplačne pravne pomoči zaradi nizkih mesečnih dohodkov in ga zato tak izredni mesečni dohodek spravlja v težki ekonomski položaj in ogroža njegovo preživljanje ter preživljanje njegove družine. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje, da četudi bi priče izpovedale, da mati ni razumela pomena svoje izjave, vsebovane v izpodbijani pogodbi o dosmrtnem preživljanju, to ne bi spremenilo odločitve sodišča, pa tudi izhaja, da je šlo za nedovoljeno prejudiciranje vsebine in pomena izvedenih dokazov ter sta bili s tem tožniku kršeni pravici do poštenega sodnega postopka in do izjave v postopku. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženca se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik primarno uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 16. 3. 2012, sklenjene v obliki notarskega zapisa št. SV 225/2012 (s katero je pokojna mati tožnika in prvega toženca A. A. vse svoje nepremičnine za primer njene smrti prepustila v last tožencema, vsakemu do ½ od celote) ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisno tožbo. Zatrjevano ničnost sporne pogodbe je tožnik med drugim utemeljeval z navedbami, da pokojna mati na dan podpisa sporne pogodbe zaradi psihofizičnega stanja, demence, starostne onemoglosti in splošne, tudi umske slabosti ni razumela in ni dojela kaj podpisuje ter ni vedela in se ni zavedala posledic svojega podpisa.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov dokazni predlog za zaslišanje prič B. B., C. C., E. E., G. G., H. H. in I. I. oziroma ponovno zaslišanje prič D. D. in F. F. Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, v skladu s katerim mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (5. člena ZPP). Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Sodišče sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, vendar mora biti zavrnitev (ustavno) upravičena ter ustrezno obrazložena. Če sodišče ne izvede substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.1

7. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 5. 10. 2018 pravdni stranki pozvalo, da v roku 30 dni predložita pisne izjave vseh prič, predlaganih z njune strani2, nekatere pa je tekom postopka tudi zaslišalo3. Pri tem iz spisa ne izhaja, da sodišče prve stopnje v prvem sojenju ne bi dovolilo vprašanj glede demence oziroma poslovne sposobnosti pokojne, ravno nasprotno, saj je v sodbi z dne 7. 1. 2020 v zvezi s sposobnostjo razsojanja A. A. navedlo, da so vsi, ki so obiskovali A. A. pri tožencema, povedali, da je kmalu po prihodu iz bolnice spet govorila in bila v nadaljevanju ves čas bistra. Pritožba pa navedbe, da morebitna vprašanja o demenci oziroma poslovni sposobnosti pokojne v prvem sojenju s strani sodišča prve stopnje niso bila dovoljena, tudi ni konkretizirala (katerih vprašanj, katerim pričam).

8. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, navedene priče o okoliščinah podpisa sporne pogodbe, zlasti o zdravstvenem stanju pokojne, ne bi vedele povedati ničesar, saj gre večinoma za sosede oziroma za osebe, ki so bile v stiku s pokojno v obdobju, ko je ta še živela na svoji domačiji skupaj s tožnikom, tožnik pa v predlogu za njihovo zaslišanje tudi ni navedel, da bi te priče lahko vedele izpovedati o zdravstvenem stanju pokojne v času sklepanja izpodbijane pogodbe (torej leta 2012). Iz pisnih in podpisanih izjav, ki so jih priče podale o dejstvih, o katerih bi lahko izpovedale na naroku, izhaja, da nobena od spornih nezaslišanih prič ni navajala nič v zvezi z morebitno demenco in poslovno sposobnostjo pokojne4, zato jih sodišče prve stopnje tudi na podlagi sedmega odstavka 236.a člena ZPP v tej zvezi ni bilo dolžno zaslišati. Glede vseh spornih prič, tako zaslišanih (F. F. in D. D.) kot nezaslišanih (E. E., G. G., H. H., I. I., B. B. in C. C.) pa velja, da na novo pridobljena zdravstvena dokumentacija5 ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala (ponovno) zaslišanje, saj priče lahko izpovejo le o dejstvih, ki so jih same zaznale, ne glede na medicinsko dokumentacijo. Prav tako ni slediti pritožbenim navedbam, da bi izpovedi navedenih prič lahko ponudile izvedencu medicinske stroke dodatne indice oziroma okoliščine, na podlagi katerih bi izvedenec lahko pritrdil navedbam tožnika, saj gre po mnenju pritožbenega sodišča za strokovno vprašanje, pri katerem laične in subjektivne ocene prič ne morejo vplivati na mnenje izvedenca tako, da bi le-ta ugotovil obstoj demence medicinski dokumentaciji navkljub.

9. Sodišče je tožniku na naroku za glavno obravnavo dne 16. 2. 2021 naložilo plačilo predujma za stroške prihoda na sodišče zaradi neposrednega zaslišanja prič B. B., C. C. in D. D. ter ga opozorilo, da bo sicer opustilo izvedbo dokazov z neposrednim zaslišanjem teh prič. Tožnik predujma ni založil in je tudi iz tega razloga pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ne izvede predlaganega dokaza s (ponovnim) zaslišanjem navedenih prič (153. člen ZPP) ter so neutemeljene pritožbene navedbe, da je pogojevanje izvedbe zaslišanja prič z založitvijo predujma za stroške, za katere še sploh ni znano, ali bodo nastali, v nasprotju s pravico do poštenega sojenja. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi ga plačilo predujma spravilo v težak ekonomski položaj in ogrozilo njegovo preživljanje ter preživljanje njegove družine, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se brezplačna pravna pomoč (do katere je tožnik po lastnih navedbah upravičen zaradi nizkih mesečnih dohodkov) lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, med drugim kot oprostitev plačila stroškov za priče oziroma plačila predujma za le-te (prvi v zvezi s petim odstavkom 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči).

10. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog tožnika za (ponovno) zaslišanje zgoraj navedenih prič že na podlagi navedenih razlogov, ostale pritožbene navedbe pa posledično niso odločilnega pomena, zato jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), toženca pa z odgovorom na pritožbo nista bistveno pripomogla k odločitvi (155. člen ZPP), zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj VSL Sklep I Cp 1561/2017 z dne 20. 9. 2017. 2 Prvi odstavek 236.a člena ZPP: „Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku.“ 3 Sodišče prve stopnje je v novem sojenju zaradi spremembe razpravljajoče sodnice znova začelo glavno obravnavo ter na prvem naroku za glavno obravnavo dne 16. 2. 2021 v soglasju s pravdnima strankama povzelo vse dotedanje dokazne sklepe ter štelo listine z vpogledane, izpovedbe strank in prič pa za prebrane. 4 Opisujejo predvsem družinske odnose in kdo je opravljal delo na kmetiji. Navedbe, da je pokojna leta 2010 zbolela, kasneje pa povsem ozdravela je razumeti v smislu njenega fizičnega zdravja v zvezi s kapjo leta 2010 in ne psihičnega zdravja. 5 Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da so navedene priče sicer podale izjave oziroma so bile zaslišane, vendar ne v kontekstu na novo pridobljene zdravstvene dokumentacije pokojne, zato jih je potrebno (ponovno) zaslišati.