Jedro

Pritožba pravilno izpostavlja na eni strani izvedenčeve ugotovitve o časovni pomanjkljivi orientiranosti ter situacijski in krajevni orientiranosti s pomočjo, na drugi strani pa neposredna zapažanja sodišča prve stopnje ob zaslišanju nasprotnega udeleženca, ki je na postavljena vprašanja odgovarjal logično, orientirano in prepričljivo. Res je, da udeleženci niso predlagali neposrednega zaslišanja izvedenca oz. njegove prisotnosti ob zaslišanju nasprotnega udeleženca, a vendar bi zaradi odprave opisane nejasnosti in spričo posebnosti nepravnega postopka, kjer je bolj poudarjeno načelo oficioznosti, ter končno tudi zaradi intenzivnosti posega v osebno svobodo, ki ga pomeni sprejem osebe v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, sodišče moralo po uradni dolžnosti zaslišati izvedenca. Če je bil izvedenec na naroku, bi ga lahko sodišče pozvalo, da bi neposredno podal mnenje, o orientiranosti nasprotnega udeleženca oz. pojasnil le-to v primerjavi s tisto, ki je bila ugotovljena, ko je sam opravil z njim razgovor.

Ker gre pri sprejemu osebe v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve za resen poseg v osebno svobodo posameznika, za tak poseg ne zadošča obstoj kakršnekoli nevarnosti, ampak mora biti izkazana resna nevarnost, kar pa pomeni obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe.

Ogrožanje lastnega življenja ali povzročanje hude škode lastnemu zdravju ali premoženju ne more opravičiti prisilne hospitalizacije. Odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, četudi bo zato ogroženo bolnikovo življenje ali zdravje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je utemeljen predlog za sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in da se ga sprejme za 6 mesecev od sprejema v varovani oddelek Centra starejših A., ki ga je dolžan sprejeti ob sprostitvi prostega mesta v vrstnem redu za sprejem na podlagi sklepov sodišč; da se nasprotni udeleženec za čas do opisane namestitve, vendar največ za 6 mesecev, zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom predlagateljice, za podaljšanje pridržanja je treba ponovno presojati obstoj pogojev po Zakonu o duševnem zdravju,1 (v nadaljevanju: ZDZdr) in da stroški postopka bremenijo proračun.

2.V pravočasni pritožbi odvetnica nasprotnega udeleženca uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge, predlaga spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče odloči, da niso izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDZdr oz. podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Opozarja, da nasprotni udeleženec samostojno skrbi zase: nakupuje hrano, plačuje položnice, uporablja javni prevoz, vzdržuje vrt in skrbi za gospodinjstvo. Navaja, da v postopku ni bilo ugotovljenih konkretnih ravnanj, ki bi predstavljala realno in neposredno nevarnost za nasprotnega udeleženca in tretje osebe. Poleg tega pa nasprotni udeleženec ne potrebuje stalne zdravstvene oskrbe, saj je sposoben poiskati pomoč po lastni presoji ter samostojno urejati in poskrbeti za svoje življenjske potrebe.

Pritožba nasprotuje izvedenskemu mnenju, ki je pomanjkljivo in temelji zgolj na kratkotrajni oceni psihiatrinje pri predlagateljici, ni pa podprto z diagnostičnimi preiskavami, saj temelji zgolj na dveh testih (KPSS in test ure), kar ne zadošča za diagnozo hude demence. Končno pa z nasprotnim udeležencem tudi ni bil opravljen razgovor v prisotnosti izvedenca, zaradi česar je kršeno načelo kontradiktornosti. Iz zapisnika o zaslišanju nasprotnega udeleženca je razvidno, da je sodišče neposredno zaznalo, da je bil ta časovno, krajevno in osebno orientiran ter kognitivno sposoben. Na vprašanja sodnice je odgovarjal logično, razumljivo in smiselno, njegovo vedenje je bilo brez znakov zmedenosti in motene presoje. Te ugotovitve so v popolnem nasprotju z izvedenčevimi ugotovitvami. Izvedenca bi bilo zato treba zaslišati neposredno oz. opraviti pogovor z nasprotnim udeležencem v njegovi prisotnosti.

V zvezi z ugotovitvami, da nasprotni udeleženec ogroža sebe in druge, pritožba izpostavlja, da nasprotni udeleženec nima avtomobila in uporablja javni prevoz, prav tako ni nikoli povzročil nobene nesreče pri uporabi aparatov in kurjave. Odklonitev zdravljenja ni zakonska podlaga za prisilno pridržanje. Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da mora biti ogrožanje konkretno, realno in aktualno.

Sodišče ni presojalo možnosti uporabe milejših ukrepov (ambulantno zdravljenje ali patronažna pomoč oz. nadzorovana obravnava), kar nasprotuje načelu sorazmernosti (3. člen ZDZdr).

3.Pritožba je utemeljena.

4.Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) dopušča, ZDZdr pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti.2 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebi, ki ne privoli v sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so urejeni v prvem odstavku 75. člena ZDZdr, ki se pri tem sklicuje na prvi odstavek 74. člena ZDZdr. Kumulativno morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; da oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5.Pritožba pravilno izpostavlja na eni strani izvedenčeve ugotovitve o časovni pomanjkljivi orientiranosti ter situacijski in krajevni orientiranosti s pomočjo, na drugi strani pa neposredna zapažanja sodišča prve stopnje ob zaslišanju nasprotnega udeleženca, ki je na postavljena vprašanja odgovarjal logično, orientirano in prepričljivo. Res je, da udeleženci niso predlagali neposrednega zaslišanja izvedenca oz. njegove prisotnosti ob zaslišanju nasprotnega udeleženca, a bi zaradi odprave opisane nejasnosti in spričo posebnosti nepravnega postopka, kjer je bolj poudarjeno načelo oficioznosti, ter končno tudi zaradi intenzivnosti posega v osebno svobodo, ki ga pomeni sprejem osebe v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, sodišče moralo po uradni dolžnosti zaslišati izvedenca. Če je bil izvedenec na naroku, bi ga lahko sodišče pozvalo, da bi neposredno podal mnenje o orientiranosti nasprotnega udeleženca oz. pojasnil le-to v primerjavi s tisto, ki je bila ugotovljena, ko je sam opravil z njim razgovor.

6.Nadalje pritožba utemeljeno opozarja, da iz sklepa ni razvidno, da bi bilo pri nasprotnem udeležencu ugotovljeno kakšno neposredno, konkretno ogrožanje življenja, zdravja ali premoženja njega oz. tretjih oseb. Ker gre pri sprejemu osebe v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve za resen poseg v osebno svobodo posameznika, za tak poseg ne zadošča obstoj kakršnekoli nevarnosti, ampak mora biti izkazana resna nevarnost, kar pa pomeni obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe.3

7.Prav pa ima pritožba tudi, ko opozarja, da odklonitev zdravljenja ne more biti zakonska podlaga za prisilno pridržanje oz. sprejem v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. V zvezi s tem je pomembno, da 51. člen URS vsakomur zagotavlja pravico do prostovoljnega zdravljenja. Ogrožanje lastnega življenja ali povzročanje hude škode lastnemu zdravju ali premoženju zato ne more opravičiti prisilne hospitalizacije. Odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, četudi bo zato ogroženo bolnikovo življenje ali zdravje. Odločitev o tem, ali bolnik kljub bolezni še lahko oblikuje pravno relevantno izjavo volje, zahteva pravno presojo, katere podlago pa nujno tvori zdravniški izvid.4

8.ZDZdr v 79. členu določa tudi, da v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča, sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Iz sklepa ni razvidno, da bi sodišče upoštevalo željo nasprotnega udeleženca, da bi bil nameščen v Dom v B., saj ima tam sorodnike in znance (list. št. 37), prav tako se sodišče do tako izražene želje ni opredelilo. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da je tudi dom v A. 100% zaseden.

9.Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti sklepa, ki o nekaterih odločilnih okoliščinah nima razlogov, tega ni mogoče preveriti (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP). To pa je vodilo do razveljavitve izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP) in vrnitve zadeve v nov postopek, saj pritožbeno sodišče ugotovljene procesne kršitve spričo narave postopka ni moglo odpraviti samo. Po opravljanjem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe (25. člen URS) in pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS) pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva, ki je ravno v postopkih, ko gre lahko za tako hude posege v človekove pravice, kot je namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, še posebej pomembna. V novem postopku naj sodišče prve stopnje razčisti vprašanje časovne, situacijske in krajevne orientiranosti, pri čemer naj se izvedenec opredeli do izpovedbe nasprotnega udeleženca na naroku 28. 7. 2025. Ob tem bi bilo smotrno vključiti v postopek tudi CSD, ki naj poda svoje mnenje, glede okoliščin, kako se nasprotni udeleženec preživlja (nakupovanje v trgovini skrb za gospodinjstvo, plačevanja računov,...). ter zaslišati njegovo najbližjo osebo. Prav tako naj sodišče prve stopnje ponovno presodi obstoj morebitnega konkretnega ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja s strani nasprotnega udeleženca; nadalje naj s pomočjo izvedenca ugotovi, ali je zaradi duševne bolezni prizadeta voljna sfera nasprotnega udeleženca in če ta prizadetost vpliva na odklanjanje zdravljenja (vsak ima pravico ogrožati sebe in si povzročati škodo). Končno naj se sodišče opredeli do želje nasprotnega udeleženca, da bi bil nastanjen v Domu v B. Ni namreč zanemarljivo, da ima vsak človek v okolici svojega bivališča socialno mrežo sorodnikov, prijateljev in znancev, ki z obiski pripomorejo k boljšemu počutju pridržane osebe.

10.O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na 51. člen ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 77/2008, s spremembami in dopolnitvami.

2Drugi odstavek 19. člena URS.

3Prim. VSL II Cp 1431/2019.

4VSRS sklep II Ips 72/2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 74, 74/1, 75, 75/1, 79

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.