Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze.
Pritožba dolžnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 22.10.2004. V obrazložitvi je navedlo, da dolžnica ugovoru ni priložila niti predlagala nobenih dokazov.
Proti navedenemu sklepu je vložila ugovor (pravilno pritožbo) dolžnica. V pritožbi opozarja, da tudi upnik pavšalno navaja dejstva za izdajo izvršilnega sklepa. Z upnikom je sodelovala izključno na podlagi komisijske prodaje, ki pa jo je upnik prekinil. Preostanek blaga mu je vrnila in s tem tudi zaključila medsebojno razmerje. Iz tega razmerja ni ostalo nobeno dolgovanje.
Pritožba dolžnice ni utemeljena.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnica v obravnavanem primeru ni vložila obrazloženega ugovora, pravilna. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Ob takem stališču tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo sicer načeloma trditve dolžnice, da je upniku vse terjatve poravnala, preostanek blaga v komisijski prodaji pa vrnila, šteti kot tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Ker pa za te trditve dolžnica ni predlagala niti predložila nobenih dokazov, pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so te trditve ostale zgolj na ravni zatrjevanj in kot take dokazno nepodprte, pravilna. Zato dolžničine trditve, glede na siceršnje priznanje obstoja poslovnega razmerja med strankama, ne predstavljajo upoštevnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, to pa pomeni, da njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega. To pa je tudi razlog, zaradi katerega je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).