Jedro

Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je predvideno odvajanje odpadnih in meteornih voda na nepremičnine prvega tožnika. Tak predviden poseg na nepremičnine prvega tožnika pa bi bil brez njegovega soglasja dopusten le, če bi imel obstoječi jarek, ki teče po njegovi nepremičnini, javnopravni status, ki bi po svoji vsebini tak poseg dopuščal.

Izrek

I.Tožbi zoper 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 9. točko izreka odločbe in sklepa Upravne enote Vrhnika št. 351-79/2018-112(218) z dne 27. 5. 2021 se ugodi in se izpodbijana odločba v navedenem obsegu odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožba zoper 8. točko izreka odločbe in sklepa Upravne enote Vrhnika št. 351-79/2018-112(218) z dne 27. 5. 2021 se zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV.Zahtevek stranke z interesom A., d. o. o., za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo (to so 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 9. točka izreka izpodbijanega upravnega) je prvostopenjski organ dovolil gradnjo štirih enostanovanjskih stavb z nadstreški s tam navedenimi pogoji, dostopne ceste in pripadajoče komunalne infrastrukture. Hkrati je prvostopenjski organ s sklepom (8. točka izreka izpodbijanega upravnega akta) zavrnil zahtevo za izločitev izvedenca.

2.Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in zoper njo vlagajo tožbo. Uvodoma navajajo, da je upravni organ kljub temu, da je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), rok za začetek gradnje določil na podlagi Gradbenega zakona (GZ). Uveljavljajo, da pravica graditi ni izkazana. Trdijo, da se obstoječi jarek, v katerega naj bi se v primeru povečane količine vod prelivale odvečne vode iz izravnalnega ukrepa, ne nahaja na zemljišču stranke z interesom, temveč na tujih zemljiščih. Toženka naj bi pri tem prezrla, da ta jarek, preden doseže ... 30 m nižje, poteka tudi po zemljiščih prvega tožnika. Dodajajo, da v dokumentaciji ni prikazano, kje naj bi se nahajal izpust iz izravnalnega ukrepa. Navajajo, da nameravani ukrepi predvidevajo izvedbo odvodnjavanja na tuja zemljišča, pri čemer ne gre za naravni potek voda, temveč za reguliran izpust meteornih in fekalnih (pa čeprav prečiščenih) voda. Uveljavljajo, da je s tem poseženo v njihovo lastninsko pravico, česar ne more opravičiti soglasje Direkcije za vode niti projektni pogoji A., d. o. o., ... Zmotno naj bi bilo toženkino stališče, da se reguliran izpust meteornih in fekalnih voda na tuja zemljišča ne šteje za gradnjo v smislu ZGO-1. Pojasnjujejo, da so obstoječi jarek uredili skupaj z ostalimi lastniki zaradi zaščite svojega premoženja pred vodami, ki so pritekale po naravni poti, ne pa za regulirane izpuste morebitnih graditeljev. Dodajajo, da ne obstoječi niti ... nista zmožna prevzeti dodatnih voda. Trdijo tudi, da je območje odvodnjavanja meteorne in fekalne vode v obstoječi in ... na območju srednje poplavne nevarnosti. Menijo, da je klasifikacija izravnalnega ukrepa kot CC-SI 21520 "Pregrade in jezovi" v nasprotju z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uredba), in da bi moral biti klasificiran kot 21530 "Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi". Trdijo tudi, da se predviden nov ponikalno-odvodni jarek na zemljiščih stranke z interesom in interna kanalizacija nahajata na območju srednje poplavne nevarnosti. Navajajo pomanjkljivosti v mnenju v postopku postavljenega izvedenca. Nasprotujejo tudi zatrjevanim učinkom izravnalnega ukrepa. Uveljavljajo kršitev pravice do izjave, ker jim ni bila posredovana slikovna dokumentacija, ki naj bi jo v spis vložila stranka z interesom, ker se organ ni opredelil do vseh njihovih navedb, niti do njihovih ugovorov zoper izvedensko mnenje. V zvezi z neizvedbo dokaza z ogledom toženki očitajo kršitev načel proste presoje dokazov in materialne resnice. Sodišču predlagajo, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in samo o stvari odloči tako, da zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne oziroma podrejeno naj zadevo vrne upravnemu organu v ponoven postopek, pri čemer naj se vrne v odločanje drugi uradni osebi.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

5.Stranka z interesom v odgovoru sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Med drugim nasprotuje tožbenim navedbam, da bodo meteorne in druge vode speljane na zemljišči prvega tožnika. Trdi, da je ugotovljeno, kje potekajo odvodni jarki in kje se konča izravnalni ukrep ter da z nameravano gradnjo ni poseženo v lastninsko pravico tožnikov. Vztraja, da je odvod iz male komunalne čistilne naprave (MKČN) na območju majhne poplavne nevarnosti in da se na tem območju zaključi tudi odvodno-ponikovalni jarek ter da je izravnalni ukrep pravilno klasificiran. Prav tako vztraja, da se zaradi nameravane gradnje poplavna ogroženost nepremičnin v lasti tožnikov ne bo poslabšala.

6.V nadaljevanjih vlogah in na naroku za glavno obravnavo so tožniki in stranka z interesom vztrajali pri svojih navedbah.

Dokazni sklep

7.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem in sodnem spisu zadeve, razen v listini na A20 in A21. Dokazni predlog za vpogled v navedeni listini, to je Obvestilo občanom (A20) in članek v časopisu Naš časopis (A21), pa je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 28. člena in 52.člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Dokazni predlog je bil namreč podan po izteku roka za tožbo, listini pav času odločanja na prvi stopnji še nista obstajali.

K I. točki izreka

8.Tožba je utemeljena.

9.Predmet presoje v tem upravnem sporu je dovoljenje za gradnjo štirih enostanovanjskih stavb z nadstreški ter dostopne ceste in pripadajoče infrastrukture.

10.Tožniki ne morejo uspeti s tožbenim ugovorom kršitve pravice do izjave (načelo zaslišanja stranke), ker jim naj ne bi bilo vročeno slikovno gradivo, na katerega se izpodbijana odločba opira v zvezi z navedbami stranke z interesom o dosedanjem izlivanju voda s sosednjih zemljišč in ponikanju na njenih zemljiščih. Upravni organ res ne navede, na katero konkretno slikovno gradivo se sklicuje. Vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je stranka z interesom navedeno zatrjevala v vlogi z dne 24. 8. 2018, s katero je odgovarjala na hidrološko mnenje, ki so ga predložili tožniki. Sestavni del tega odgovora je tudi slikovno gradivo, ki po trditvah stranke z interesom dokazuje obstoječe izpuste meteornih voda s sosednjih nepremičnin na njeno nepremičnino. Iz upravnega spisa tudi izhaja, da je bil ta odgovor tožnikom vročen 28. 8. 2018 skupaj z vabilom na ustno obravnavo.

11.Med strankami je sicer sporno predvideno odvodnjavanje meteornih in komunalnih odpadnih voda na zasebna zemljišča, izvedba odvodnoponikalnega jarka in izravnalnega ukrepa ter vpliv gradnje na poplavno varnost.

12.V točki I.1. izreka izpodbijane odločbe je dovoljeno, da se bodo komunalne odpadne vode najprej odvajale v MKČN, ki bo zagrajena za vsako stavbo posebej, nato pa preko novega meteornega voda v izravnalni ukrep. Ta ukrep je poglobljeni teren, površine 160 m2 in volumna 84 m3, ki bo izveden na južnem delu zemljišča s parc. št. 1649/8 in 1648/9, k. o. ...1 Območje poglobljenega terena (izravnalni ukrep) bo krajinsko obdelano s posaditvijo rastlin, ki bodo uspevale tudi na mokrih tleh. V primeru povečane količine vod je predviden preliv odvečnih voda v obstoječi jarek, ki poteka po parc. št. 1649/8, 1648/6 in 1645/13.

13.V točki I.2. Izreka izpodbijane odločbe je dovoljeno, da se bo meteorna voda s streh stavb delno odvajala v predviden odvodnoponikalni jarek, ki bo izveden na jugozahodnem delu parc. št. 1648/8, 1648/9, 1648/10 in 1649/8, delno pa v nov vod meteorne kanalizacije, ta pa v izravnalni ukrep, kot je navedeno v točki I.1.

14.Na podlagi navedenih določb izreka in projektne dokumentacije (npr. risbi št. 0.8.9 in 0.8.10) sodišče ugotavlja, da je na vzhodnem delu parcel št. 1648/8, 1648/9, 1648/10 in 1649/8, predvidena izgradnja interne kanalizacije, v katero se bodo izlivale očiščene komunalne odpadne vode (v nadaljevanju odpadne vode) in meteorne vode, na zahodnem delu navedenih parcel pa je predvidena izgradnja odvodnoponikalnega jarka, v katerega se bo izlivala meteorna voda s streh predvidenih stavb. Iz obeh, iz interne kanalizacije in odvodnoponikalnega jarka, se bodo meteorne in odpadne vode izlivale v poglobljeni teren (t.i. izravnalni ukrep) na jugu parc. št. 1649/8 in 1648/6. Iz tega terena pa se bodo odvečne vode prelivale v že obstoječi jarek, ki poteka po parc. št. 1649/8, 1648/6 in 1645/13.

15.Za presojo zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni pomembno, ali ima stranka z interesom dostop do obstoječega jarka neposredno s svojih parcel (1649/8 in 1648/6) ali pa je ta jarek v delu, v katerem poteka vzdolž parcel stranke z interesom, dejansko v celoti na parc. št. 1645/13. Tožniki namreč niso lastniki nobene od teh parcel. Stranka z interesom zato, tudi če bi imeli tožniki prav, z izgradnjo poglobljenega terena (izravnalnega ukrepa) ne bo posegla v njihovo lastninsko pravico. Ker v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in enako v upravnem sporu tožniki lahko varujejo le svoje pravice in pravne koristi, ne morejo uspešno uveljavljati posega v lastninsko pravico tretjih oseb. Iz enakih razlogov tožniki tudi ne morejo uspeti s tožbenimi očitki o kršitvi pravil upravnega postopka zaradi neizvedbe s temi navedbami povezanega dokaznega predloga z ogledom.

16.Glede klasifikacije izravnalnega ukrepa in odvodnoponikalnega jarka je pomembno, da so po določbah Uredbe in njene priloge 1 objekti, klasificirani kot 21520 (Pregrade in jezovi), dovoljeni tudi na območjih srednje poplavne nevarnosti. Objekti, klasificirani kot 21530 (Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi), pa so dovoljeni le na območjih manjše poplavne nevarnosti.

17.Meja med območjema srednje in manjše poplavne nevarnosti je v projektni dokumentaciji prikazana na risbi št. 0.8.7.1 (Grafični prikaz: varovana območja). Sodišče se strinja z upravnim organom, da odvodnoponikalni jarek, ki je klasificiran kot 21530, ne sega na območje srednje poplavne nevarnosti. V izreku točke I.2. izreka gradbenega dovoljenja sicer ni izrecno navedeno, da se ta jarek konča pri izravnalnem ukrepu na območju manjše poplavne nevarnosti. Vendar pa prav to izhaja iz že omenjene risbe št. 0.8.7.1 in ostalih risb v projektni dokumentaciji, dopolnjeni decembra 2019. Enako velja za interno kanalizacijo na vzhodnem delu nepremičnin predvidene gradnje. To namreč izhaja iz primerjave risbe št. 0.8.9, ki prikazuje potek interne kanalizacije do izravnalnega ukrepa, in risbe št. 0.8.7.1, iz katere je kot rečeno razvidno, kje je meja med navedenima razredoma poplavne nevarnosti.

18.Za klasifikacijo gradbenih inženirskih objektov je bistvena njihova tehnična zasnova, ki jo določa namembnost. Pri objektih s klasifikacijo 21520 gre, glede na Tehnične smernice TSG-V-006:2018, za jezove, vodne pregrade in druge vodne objekte. Mednje spadajo: jezovi, pragovi, drče, pregrade, vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, objekti za zaščito rečnih in morskih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami. Objekti, klasificirani kot 21530, so, glede na iste smernice, sistem za namakanje in osuševanje ter akvadukti. Sem spadajo: akvadukti, odvzemni objekti, dovodno omrežje in namakalna oprema, drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč.

19.Iz izpodbijane odločbe (zlasti projektne dokumentacije) izhaja, da je izravnalni ukrep po svoji obliki poglobljen teren, ki se nadaljuje v obstoječi jarek tako, da je breg jarka, ki je na južni meji tožnikovih parcel št. 1649/8 in 1648/6, znižan na tak način, da je poravnan z dnom jarka. To je zlasti razvidno iz prereza B-B na risbi Izravnalni ukrep - profili in detajl izpustne glave, ki je v prilogi študije Urbicoma H1-1-2018, december 2019, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Enako izhaja iz navedb stranke z interesom na naroku za glavno obravnavo. Iz navedene risbe in izjav stranke z interesom izhaja, da bo do izlivanja odpadnih in meteornih voda iz izravnalnega ukrepa v obstoječi jarek (katerih dno je, kot rečeno, poravnano) prišlo po celotni dolžni meje parc. št. 1649/8 in 1648/6 s parc. št. 1645/13.

20.Izravnalni ukrep je po povedanem poglobitev terena, ki je na opisani parcelni meji praktično izravnan z dnom obstoječega jarka. Iz navedenega opisa, izreka (točka I.1.) in razlogov izpodbijane in drugostopenjske odločbe tako izhaja, da je (kolikor odpadne in meteorne vode v njem ne poniknejo) namenjen razlivanju odvečnih voda v obstoječi jarek. Kot navajata oba organa, se bo z njegovo izgradnjo nadomestila sprememba odtočnega koeficienta (zaradi spremembe travnika v utrjene površine) in in s tem povezano zmanjšanje retenzijskih površin. Glede na povedano se sodišče strinja s prvostopenjskim organom, da ima izravnalni ukrep funkcijo zadrževalnika v smislu klasifikacije CC-SI 21520.

21.Utemeljeno pa prvi tožnik uveljavlja nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi neizkanosti pravice graditi, ker je v njej predvideno izlivanje odpadnih in meteornih voda v obstoječi jarek, ki v nadaljevanju teče tudi po tožnikovih parcelah. Med strankami namreč ni sporno, izhaja pa to tudi iz projektne dokumentacije, da obstoječi jarek, v katerega se bodo izlivale odpadne in meteorne vode, v nadaljevanju vodi čez nepremičnine v solasti oziroma lasti prvega tožnika parc. št. 1647/2 in 1647/10. To pomeni, da je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem predvideno odvajanje odpadnih in meteornih voda na nepremičnine prvega tožnika. Tak predviden poseg na nepremičnine prvega tožnika pa bi bil brez njegovega soglasja dopusten le, če bi imel obstoječi jarek, ki teče po njegovi nepremičnini, javnopravni status, ki bi po svoji vsebini tak poseg dopuščal.

22.V tem pogledu se izpodbijana odločba opira na projektne pogoje Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) in dopis istega organa z dne 19. 4. 2019, iz katerih naj bi bil razviden potek ... (ponekod imenovanega ...) ali jarka brez imena, pri čemer naj bi šlo za vodotok 2. razreda, barjanski jarek, v upravljanju DRSV.

23.Skladno z določbami 10. člena Zakona o vodah (ZV-1) je vodotok tekoča celinska voda. Prvi odstavek 11. člena ZV-1 opredeljuje vodno zemljišče celinskih voda, pri čemer je po petem odstavku tega člena vodno zemljišče lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava. Po določbi prvega odstavka 15. člena ZV-1 so celinske vode in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro. Grajeno vodno javno dobro, kot je opredeljeno v prvem in četrtem odstavku 17. člena ZV-1, ima tak status le, če mu je v skladu z prvim odstavkom 18. člena ZV-1 podeljen z odločbo, ki jo po uradni dolžnosti izda ministrstvo. Za naravno in grajeno javno dobro velja pravni režim splošne rabe iz prvega odstavka 21. člena ZV-1. Predvideni poseg gradnje izravnalnega ukrepa ter odvajanje odpadnih in (dodatnih) meteornih voda v vodno javno dobro pa je nedvomno poseg v prostor iz 1., 4. in 5. točke drugega odstavka 150. člena ZV-1, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, zato je zanj v skladu z navedeno določb ZV-1 treba pridobiti vodno soglasje.

24.V tem primeru je bilo vodno soglasje pridobljeno. V skladu s sodno prakso v zvezi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja po ZGO-1 (prvega odstavka 2. člena točke 5.5.2. in prvega odstavka 66. člena), praviloma upravni organ preveri samo, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ne preverja pa njihove zakonitost, saj soglasodajalec za področje, za katero je pristojen, z izdajo soglasja potrjuje, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi s tega področja. Kljub temu pa prvi tožnik, ki v postopku izdaje vodnega soglasja ni sodeloval, zaradi varstva svojih pravic (vključno s pravico do izjave) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko uveljavlja, da njegova nepremičnina, na katero se prav tako nanaša izpodbijana odločba, nima statusa vodnega javnega dobra, in da je zato za poseg vanjo potrebno njegovo soglasje. To namreč prvi tožnik smiselno počne z navedbami o zmotno ugotovljeni lokaciji ... in vztrajanjem, da stranka z interesom zato za gradnjo potrebuje njegovo soglasje.

25.Za presojo v obravnavanem primeru je torej bistveno, ali jarek, v katerega je glede na točki I.1. in I.2. izreka izpodbijane odločbe predvideno odvajanje meteornih ter odpadnih voda in ki v nadaljevanju delno poteka po nepremičnini prvega tožnika, vodno javno dobro.

26.Pri tem je pomembno poudariti, da materialno podlago za ugotavljanje vodnega javnega dobro predstavljajo že citirane določbe 10., 11., 15., 17. in 18. člena ZV-1. Vodni kataster iz 155. člena ZV-1 pa je javna evidenca, ki vsebuje popis voda. "Atlas voda" je, kot izhaja iz določb 5. člena Pravilnika o vodnem katastru, pregledovalnik, ki omogoča pregledovanje prostorskih podatkov na spletnem portalu "eVode". Navedeni portal pa predstavlja informacijski sistem, preko katerega je javnosti omogočen dostop do podatkov s področja voda, torej dostop do podatkov iz vodnega katastra, ki je po 4. členu navedenega pravilnika javna knjiga in se vodi v elektronski obliki. Sodišče še ugotavlja, da iz ZV-1 ne izhaja, da bi vpisi v zbirke podatkov vodnega katastra, ki jih DRSV opravlja po uradni dolžnosti, imeli konstitutivno naravo, to je, da bi bilo s samim vpisom (pravnomočno) odločeno o javnopravnem vodnem statusu posamezne nepremičnine oziroma njenega dela.

27.Prvostopenjski in drugostopenjski upravni organ se glede pravnega statusa tako imenovanega obstoječega jarka opirata na navedbe DRSV o poteku ... in s tem povezane izpise iz Atlasa voda, evidence Barjanskih jarkov in Atlasa okolja, ki jih vsebinsko ne presojata. Tudi DRSV svojih navedb ne pojasnjuje. Sodišče ugotavlja, da izpisi iz Atlasa voda in drugih evidenc (Atlas okolja in evidenca Barjanskih jarkov) niso ne enotni v tem, kar naj bi prikazovali, niti dovolj jasni, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče razbrati, kaj sploh prikazujejo. Ti izpisi (tako tisti, ki se v sodnem spisu nahajajo pod A 18 in A19, kakor tudi ostali izpisi, ki so v upravnem spisu) namreč bodisi nimajo nobene legende, bodisi ta sploh ni čitljiva. Tako ni mogoče preveriti, kaj sploh prikazujejo.

28.Po povedanem so navedbe DRSV o pravnem statusu obstoječega jarka pavšalne, iz izpisov, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu (in na katere se v dopisu z dne 19. 4. 2019 (A19) in v izjavi, zapisni v uradnem zaznamku z istega dne (A18), sklicuje DRSV), pa ni mogoče razbrati, kaj sploh prikazujejo. Navedene izjave DRSV in izpisi zato ne zadostujejo za sklep, da je obstoječi jarek, ki poteka tudi po nepremičnini prvega tožnika, vodno javno dobro. V zbrani dokumentaciji v upravnem spisu torej ni izpisa iz javne evidence - vodnega katastra, iz katerega bi izhajalo, da je obstoječi jarek, ki poteka po nepremičninah prvega tožnika, vodno javno dobro. Prav tako v postopku niso bila ugotovljena dejstva, na podlagi katerih bi bilo glede na citirane določbe ZV-1 mogoče ugotoviti, da gre za vodno javno dobro. To posledično pomeni, da ni bil ovržen ugovor prvega tožnika, da predvidena gradnja posega v njegovo lastninsko pravico, da za to ni dal soglasja in da zato ni izkazana pravica graditi. K navedenemu sodišče dodaja, da je v opisanih okoliščinah nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja dokazno breme o obstoju dejanskih okoliščin, ki so relevantne za pravilno presojo pravnega statusa navedenega jarka, ostalo na stranki z interesom (investitorju) in ni prešlo na prvega tožnika.

29.Glede na navedeno je v razmerju do prvega tožnika podana kršitev iz 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Sodišče je zato (ne da bi se opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov in pravnega interesa preostalih dveh tožnikov) na podlagi četrtega odstavka istega člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral upravni organ ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava dopolniti dokazni postopek. Upoštevati bo moral tudi spremenjene okoliščine zaradi zatrjevane izgradnje javne kanalizacije na območju obravnavane gradnje. Odgovoriti pa bo moral tudi na vse navedbe tožnikov o učinkih predvidene gradnje na poplavno varnost nepremičnin v soseščini.

30.Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot so ga z zahtevkom, naj zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne, predlagali tožniki, saj tega ne dopušča narava stvari in stanje postopka, niti za to niso izpolnjeni ostali pogoji iz 65. člena ZUS-1.

31.Sodišče tudi ni sledilo tožbenemu predlogu, naj zadevo vrne v odločanje drugi uradni osebi. Za tako odločitev sodišča namreč ni pravne podlage ne v ZUS-1 niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu sicer uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1. Pri tem sodišče poudarja, da sta narava upravnega odločanja v upravnem postopku in položaj uradne osebe bistveno drugačna od sojenja in položaja sodnika, na katerega se sicer nanaša 356. člen ZPP.

K II. točki izreka

32.Tožba zoper 8. točko izpodbijane odločbe in sklepa ni utemeljena.

33.Tožniki gradbeno dovoljenje izpodbijajo v celoti in v takem obsegu predlagajo tudi njegovo odpravo. Izpodbijani akt v 8. točki izreka vsebuje tudi sklep o zavrnitvi predloga za izločitev izvedenca.

34.Ker tožniki zoper to odločitev ne navajajo nobenih razlogov, je sodišče tožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K III. in IV. točki izreka

35.Ker je sodišče tožbi v bistvenem delu ugodilo, so tožniki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu ( Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnike v postopku zastopala odvetnica, se jim po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške je toženka dolžna tožnikom povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnikom vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

36.Stranka z interesom v upravnem sporu ni uspela. Njen stroškovni zahtevek je sodišče zato zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Tudi vse parcele, navedene v nadaljevanju, so v isti katastrski občini.

2Ki je sestavni del izreka izpodbijane odločbe.

3Ki so veljale v času izdaje izpodbijane odločbe in ji je na podlagi 26. člena Gradbenega zakona (GZ) izdalo ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.

4Gl. 5. stran zapisnika z dne 17. 9. 2024.

5Ki ga je v skladu s prvim odstavkom 106. člena GZ treba uporabiti v tem primeru.

6Prim. npr. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 277/2013 in sodbo tega sodišča I U 1766/2018.

7Po določbi devetega odstavka 153. člena ZV-1 je stranka tega postopka samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o vodah (2002) - ZV-1 - člen 17, 17/1, 17/4

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.