Jedro

Iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženec na podlagi 1. točke 358. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e , da je namenoma oškodoval z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin G..., d.d., in si pridobil protipravno premoženjsko korist, s tem, da se je dne 21.2.1997 direktorju oškodovanca predstavil kot predstavnik italijanske družbe I... SRL ter nato bival v hotelu A... v S... od 24. do 26.2.1997 ter koristil dejanske storitve, vse v znesku 22.901,00 SIT, nato pa odšel, ne da bi izstavljen račun poravnal, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I in IV KZ.

V skladu s členom 96/II ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 92. člena ZKP bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sevnici je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje goljufije po členu 217/1 in 4 KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Odločilo je tudi o stroških kazenskega postopka.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožila zagovornica obdolženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi bistvenih kršitev določb ZKP in zaradi nepravilne uporabe kazenskega zakonika, ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

Potem, ko je Okrožno državno tožilstvo v Krškem zavrglo ovadbo Policijske postaje Sevnica, ker je menilo, da ni podlage za utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, je kazenski pregon kot oškodovanec začel G... d.d. Oškodovanec je dne 22.12.1997 po pooblaščencu vložil obtožni predlog, na glavni obravnavi dne 10.9.1999 pa ga je modificiral, tako da se glasi, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da opis kaznivega dejanja po obtožbi, kakršnega je v sodbi povzelo prvostopno sodišče, ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja goljufije po členu 217 KZ. To kaznivo dejanje stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist (1. odstavek 217. člena) oziroma z namenom, da bi drugega oškodoval (4. odstavek 217. člena), spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti, in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja je torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v zmoti, pri čemer mora biti podan namen storilca, da si pridobi protipravno premoženjsko korist oziroma da nekoga oškoduje. V danem primeru pa iz opisa ravnanja obdolženca po obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, s tem ko naj bi se predstavil kot predstavnik italijanske družbe. Zgolj navedba, da se je obdolženec "lažno predstavil kot predstavnik italijanske družbe", pa še ne pove, v čem je bil oškodovanec v zmoti, zaradi katere je nekaj storil v škodo svojega premoženja.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo kršilo kazenski zakon v škodo obdolženca, saj dejanje, kot je opisano v obtožbi in zaradi katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje (372. člena ZKP). Zato je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Ker je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo obtožbe, je v skladu s 1. odst. 96. člena ZKP tudi odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena bremenijo proračun sodišča.