Jedro

Dolžnik je zgolj pavšalno zatrjeval, da je bila predmetna sodna poravnava, ki predstavlja izvršilni naslov, fiktivno sklenjena, poleg tega pa v potrditev te trditve ni predložil ali predlagal nobenega dokaza, poleg tega dolžnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da je bila predmetna sodna poravnava odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh povrniti mld. upnici 149,33 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo tečejo prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (II. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni.

Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede sodne poravnave, ki je v celoti fiktivna oziroma nična. Zakonita zastopnica mld. upnice in dolžnik sta bivala v istem stanovanju, v skupnem gospodinjstvu, na istem naslovu AA. Ponavlja ugovorno navedbo, da je zakonita zastopnica mld. upnice s fiktivno sodno poravnavo goljufala Republiko Slovenijo iz naslova otroškega dodatka in plačila vrtca. Nadalje navaja, da na osnovi nične sodne poravnave ni verodostojne listine v smislu 41. člena ZIZ. Poleg tega zakonita zastopnica mld. upnice ni priložila sporazuma strank o krajevni pristojnosti v smislu 62. člena ZIZ. Navaja tudi, da skladno z določbami 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača domnevni upnik in da je sodišče neutemeljeno začelo izvršbo z rubežem, saj je izvršitelj prišel na dolžnikov dom, preden je dolžnik prejel sklep o izvršbi. Sodišču tudi očita, da je kršilo deveto poglavje ZIZ, ki se nanaša na denarno terjatev. Zakonita zastopnica mld. upnice je v slabem finančnem stanju, zato poskuša z goljufijami in izsiljevanjem nezakonito pridobiti dodatna finančna sredstva od dolžnika. Iz njenega bančnega izpiska Bank1 je razviden konstanten minus 2.216,29 EUR, zato ni mogla plačati sodne takse za predmetno izvršbo. Navaja tudi, da zakonito zastopnico mld. upnice zaradi goljufije in izsiljevanja preiskuje kriminalistična Policija ... . Poleg tega pa se zakonita zastopnica mld. upnice izogiba svojim upnikom, policiji in sodišču. Pojasnjuje, da se ne izogiba plačilom za mld. upnico, saj je v letu 2018 zanjo plačal 1.017,80 EUR v gotovini, poleg tega pa je skupaj z M. S. v 4 letih, od konca leta 2015, ko se je zakonita zastopnica mld. upnice izselila iz skupnega bivališča na AA, izplačal več kot 3.500,00 EUR v gotovini, skupaj z M. S. pa sta mld. upnici nakupila več kot 6.500,00 EUR življenjskih potrebščin in daril. Prilaga knjigovodsko kartico za zakonito zastopnico mld. upnice, uradni zaznamek z dne 24. 1. 2019, kazensko ovadbo z dne 20. 1. 2020, prodajno pogodbo in potrdilo o plačilu z dne 26. 2. 2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo preživnine.

5. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

6. V obravnavani izvršilni zadevi predstavlja izvršilni naslov izvršljiva sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju N 529/2012 z dne 3. 10. 2012 (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je dolžnik zgolj pavšalno zatrjeval, da je bila predmetna sodna poravnava fiktivno sklenjena, poleg tega pa v potrditev te trditve ni predložil ali predlagal nobenega dokaza, poleg tega dolžnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da je bila predmetna sodna poravnava odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen. Pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je mld. upnica s predloženimi dokazi izkazala, da je življenjska skupnost zakonite zastopnice mld. upnice in dolžnika razpadla, ne morejo izpodbiti nekonkretizirane pritožbene navedbe dolžnika o skupnem gospodinjstvu, saj dolžnik ne pojasni, v katerem obdobju naj bi skupno gospodinjstvo trajalo, poleg tega pa trdi, da se je zakonita zastopnica mld. upnice konec leta 2015 odselila iz skupnega bivališča AA, predmetna izvršba pa je bila dovoljena za izterjavo preživnin v obdobju od 25. 3. 2015 do 25. 8. 2019. Dodati pa je, da dolžnik v ugovoru skupnega gospodinjstva sploh ni zatrjeval. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj dolžnikove pavšalne navedbe brez dokazov niso zadostna pravna podlaga, da bi sodišče po uradni dolžnosti sprožilo kazenski postopek zoper zakonito zastopnico mld. upnice, kar pa ne odvzame pravice dolžniku, da to stori sam.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je neutemeljen tudi ugovor v delu, v katerem je dolžnik trdil, da bi mld. upnica morala priglasiti preživninsko terjatev v postopek osebnega stečaja nad dolžnikom. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da upnikova terjatev ne ugasne iz razloga, ker je upnik ne priglasi v postopek osebnega stečaja nad dolžnikom (3. točka drugega odstavka 383. člena v zvezi s petim odstavkom 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP ), ampak mora priti do odpusta obveznosti, do česar pa v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni prišlo (kar pritožbeno ni sporno). Skladno z drugim odstavkom 408. člena v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP terjatve na podlagi zakonite preživnine zaradi postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ne morejo ugasniti. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika neutemeljen tudi iz razloga, ker preživninska obveznost ne ugasne zaradi postopka osebnega stečaja nad dolžnikom oziroma v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ne more priti do odpusta preživninske obveznosti.

8. Glede dolžnikove pritožbene navedbe o krajevni pristojnosti je pojasniti, da je v obravnavani zadevi na podlagi drugega odstavka 78. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče dolžnik, torej Okrajno sodišče v Celju. Glede dolžnikove pritožbene navedbe o opravi izvršilnih dejanj je pojasniti, da se na podlagi prvega odstavka 46. člena ZIZ izvršba lahko začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Tudi v primeru, če sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni pravnomočen, lahko izvršitelj na podlagi prvega odstavka 46. člena ZIZ opravi izvršilno dejanje rubeža premičnin. Glede pritožbenih navedb, da je sodišče kršilo določbe ZIZ glede denarne terjatve, pa je pojasniti, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi predlog za izvršbo in zavarovanje z rubežem in prenosom denarnih sredstev dolžnika pri OPP zavrnilo.

9. Pritožbene navedbe dolžnika o slabem finančnem stanju zakonite zastopnice mld. upnice ter o tem, da sta skupaj z M. S. kupila mld. upnici več kot 6.500,00 EUR življenjskih potrebščin in daril in da sta zakoniti zastopnici mld. upnice izplačala več kot 3.500,00 EUR, ter predloženi dokazi predstavljajo na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nedovoljene pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati, saj dolžnik ni izkazal, zakaj jih brez svoje krivde ni zatrjeval že v ugovoru pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega pa ta dejstva in predloženi dokazi ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanašajo na odločilna dejstva o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil neobrazložen in neutemeljen ugovor, saj ni izkazal nobenega izmed ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo, prav tako pa sodišče ni ugotovilo nobenega ugovornega razloga, na katerega pazi po uradni dolžnosti (1. do 4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), zato je na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ ugovor utemeljeno zavrnilo (I. točka izreka) in posledično utemeljeno na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ dolžniku naložilo, da povrne mld. upnici njene stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pri čemer je pojasniti, da dolžnik pritožbeno ni izpodbijal posameznih postavk stroškov in njihove višine, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

11. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.