Jedro

Določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP pomeni zgolj to, da upnik lahko terjatev, ki jo ima do dolžnika, nad katerim je potrjena prisilna poravnava, v neomejenem obsegu uveljavlja zoper poroka takšnega dolžnika, solidarnega sodolžnika in regresnega zavezanca. Zgolj v tem razmerju ne pride do učinka prisilne poravnave, saj bo upnik lahko na ta način prišel do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na odločitev o verjetnosti terjatve upnika P. S. pod zaporedno številko 57 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 12. 05. 2011 in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 12. 05. 2011 kot sestavnega dela izreka tega sklepa.

2. V pritožbenem roku je preko svojega pooblaščenca pritožbo vložil upnik P. S. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča v tistem delu, ki se nanaša na ugotovitev o neobstoju verjetnosti terjatve pritožnika v znesku 6.840.492,74 EUR s pripadki. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču oziroma, da izpodbijani sklep spremeni tako, da upniku prijavljene terjatve v celoti prizna v skupnem znesku 6.840.492,74 EUR s pripadki.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede neizkazanosti verjetnosti terjatev zgolj sklicevalo na razloge, ki jih je upravitelj navedel v popravku osnovnega seznama. Iz pojasnila upravitelja k popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (v spisu vloženo pod zaporedno številko 97) je upravitelj navedel, da je pritožnik prijavil pogojno terjatev, ki bi nastala, če bi banke ali drugi upniki uveljavili njegovo odgovornost bodisi iz naslova poroštev ali pa jamstva za obveznosti po 672. členu Zakona o gospodarskih družbah iz naslova preoblikovanja. Upravitelj se v nadaljevanju sklicuje na določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP, po katerem prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve upnikov do porokov, solidarnih dolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da navedena pravna podlaga ne zadostuje za izpodbijani del odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu. Citirano določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP namreč pomeni zgolj to, da upnik lahko terjatev, ki jo ima do dolžnika, nad katerim je potrjena prisilna poravnava, v neomejenem obsegu uveljavlja zoper poroka takšnega dolžnika, solidarnega sodolžnika in regresnega zavezanca. Zgolj v tem razmerju ne pride do učinka prisilne poravnave, saj bo upnik lahko na ta način prišel do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper dolžnika. V kolikor bo do takšnega poplačila upnika prišlo, pa bo nastala pravica do poplačila takšnega plačnika od dolžnika. Gre torej za pogojno terjatev, ki bo nastala, v kolikor bo uveljavljeno plačilo dolžnikovega dolga zoper poroka oziroma sodolžnika. Izključitev učinkovanja prisilne poravnave se torej nanaša zgolj na razmerje med upnikom in porokom oziroma sodolžnikom, ne pa tudi na razmerje, ki se nanaša na potencialno terjatev poroka oziroma sodolžnika zoper glavnega dolžnika, v kolikor bi bilo uveljavljeno poplačilo dolžnikove obveznosti zoper njiju.

6. Ker je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev očitno oprlo zgolj na navedeno materialnopravno zmotno stališče upravitelja o neučinkovanju prisilne poravnave na položaj pritožnika, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj se ni opredeljevalo do dejstev in dokazov, na katere se je skliceval pritožnik v prijavi terjatev (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). S tem je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP s čimer je utemeljena odločitev razvidna iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku se bo prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do relevantnih dejstev pritožnika v prijavi terjatve in priloženih dokazov.