Jedro

Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče sodnemu izvedencu za opravljeno izvedensko delo odobrilo izvedenino v bruto znesku 458,00 EUR.

2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog izvedenca za priznanje nagrade in stroškov zavrne, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da izvedenec ni odgovoril na nobeno od zastavljenih vprašanj: ni ocenil večvrednosti nepremičnine zaradi točno taksativno določenih vlaganj, ni izračunal celotne vrednosti nepremičnine, niti deleža, ki ga v tej vrednosti predstavlja vrednost posameznih vlaganj. V svojem mnenju je izračunal strošek izvedbe posameznih del, ki ga je zatem zniževal glede na amortizacijsko dobo, oziroma odmaknjenost od same izvedbe. Rok za izdelavo mnenja je prekoračil za tri mesece in pol. Mnenje je pomanjkljivo in za nadaljnje sojenje neuporabno. Ker naloge ni opravil tako, kot mu je bila zastavljena, mu ne pripadata niti nagrada za ogled in kilometrina. Materialnih stroškov za geodetske podlage in pisarniški material izvedenec ni izkazal. Če pa se bo sodišče odločilo, da mu nagrada vendarle pripada, je upravičen do najnižje možne stopnje zahtevnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo (prvi odstavek 249. člena ZPP in 39. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - v nadaljevanju Pravilnik). Za izračun nagrade za izvedensko delo se uporablja tarifa, določena s Pravilnikom (46. člen) in sicer v razponih za posamezne vrste opravil, kar vse je opredeljeno v določbah 48. do 52. člena Pravilnika. Pri odločanju o nagradi mora sodišče, najprej ugotoviti, ali je bilo izvedensko delo opravljeno, nato pa ga mora ovrednotiti skladno s tarifo. V sklepu o odmeri nagrade mora sodišče kratko, a določno pojasniti, zakaj izvedencu priznava odmerjeno nagrado in povračilo stroškov.

5. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Sodišče je ocenilo, da je izvedensko mnenje podano v skladu s pravili znanosti in stroke in v skladu z navodilom sodišča. Le če bi sodišče ocenilo, da je izvedenec ravnal neskrbno in nestrokovno, bi se mu plačilo lahko odreklo.

6. Vsebina izvedenskega mnenja ni predmet tega pritožbenega postopka, zato višje sodišče na pripombe pritožbe na mnenje izvedenca ne bo odgovarjalo.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je izvedenec seznanil z vsebino spisa, opravil ogled ter zbral dodatno dokumentacijo in jo preučil in za vse navedene postavke odmerilo najnižjo možno nagrado, za pisni izvid in mnenje pa je izvedencu priznalo 276,00 EUR in se v točki 4 obrazložitve opredelilo do kriterijev, ki opravičujejo izplačilo nagrade za zahtevno izvedeniško mnenje. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, opravljenih delih, niti odmeri nagrade in stroškov zanj. Odločitev sodišča je jasno obrazložena, zato jo je mogoče preizkusiti tudi z vidika pravilne uporabe Pravilnika. Odločitev o odmeri materialnih stroškov je oprta na zahtevek izvedenca, ta pa ima oporo v Pravilniku in sicer v tretjem odstavku 45. člena, ki dopušča, da se materialni stroški ovrednotijo do višine 15 % odmerjene (celotne) nagrade.

8. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z uveljavljenimi, niti z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. točko 366.a člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila stroškov ni upravičen.