Jedro

Ni drugotožena stranka tista, ki je tožeči stranki izpolnila zahtevek, zato izjema iz 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške nasprotni stranki (drugotoženi stranki), ni podana. Razlogi zaradi katerih je tožeča stranka vtoževala zahtevek zoper tri tožene stranke pa na obravnavano odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov zaradi umika tožbe, ne morejo imeti nobenega vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek ustavilo (I. točka izreka), prvotoženi stranki V. naložilo, da tožeči stranki povrne 165,00 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 165.00 EUR od izteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka). Nadalje je sodišče sklenilo, da tožeči stranki ne vrne dela plačanih sodnih taks (III. točka izreka), in da je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki M. povrniti 187,00 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 187,00 EUR od izteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo (IV. točka izreka).

2. Zoper IV. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da povrnitev pravdnih stroškov drugotožene stranke naloži prvotoženi stranki, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Prvotožena in drugotožena stranka sta na pritožbo odgovorili. Predlagali sta, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Priglasili sta tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvotožena stranka je tekom postopka tožbeni zahtevek izpolnila, zaradi česar je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila in zahtevala, da se vsi stroški, tako njeni kot ostalih toženih strank naložijo v plačilo prvotoženi stranki. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo in prvotoženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške, pravdne stroške drugotožene stranke pa je naložilo v plačilo tožeči stranki. Ocenilo je namreč, da tožba v razmerju do drugotožene in tretjetožene stranke ni bila sklepčna.

6. Po 1. odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, toženi stranki povrniti pravdne stroške, v nadaljevanju tega določila pa je navedena izjema, da tožeča stranka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov, če je tožbo umaknila takoj, ko ji je nasprotna stranka izpolnila zahtevek. Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je prvotožena stranka izpolnila zahtevek, je pravilno prvotoženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki. V postopku pa je priglasila stroške tudi drugotožena stranka, ki jih je sodišče naložilo v plačilo tožeči stranki. Z navedeno odločitvijo se pritožbeno sodišče strinja. Ni bila namreč drugotožena stranka tista, ki je tožeči stranki izpolnila zahtevek, zato izjema iz 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške nasprotni stranki (drugotoženi stranki), ni podana. Razlogi zaradi katerih je tožeča stranka vtoževala zahtevek zoper tri tožene stranke pa na obravnavano odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov zaradi umika tožbe, ne morejo imeti nobenega vpliva.

7. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča v izpodbijani IV. točki izreka potrditi.

8. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka namreč s pritožbo ni uspela (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena), stroški prvotožene in drugotožene stranke za odgovor na pritožbo pa niso bili potrebni za postopek (155. člen ZPP). V postopku s pritožbo zoper sklep se namreč določbe o odgovoru na pritožbo ne uporabljalo (1. odstavek 366. člena ZPP), razen če gre za katerega od sklepov, ki so taksativno našteti v 2. odstavku 366. člena ZPP, kar pa izpodbijana IV. točka, ki predstavlja sklep o stroških, katerih vrednost ne presega 800,00 EUR, ni.