- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 2950/2014
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2950.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Pripoznava dolgaAli je izjava toženke v elektronski pošti z dne 29. marca 2012 pripoznava dolga?
- Določnost terjatveAli je mogoče pripoznati terjatev, katere višina ni znana?
- Pravni interes za poravnavo dolgaAli ima toženka pravni interes za poravnavo dolga, kljub temu da je le delna solastnica nepremičnine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Neznane višine terjatve ni mogoče pripoznati.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je v tem sporu majhne vrednosti tožbeni zahtevek zavrnilo.
2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Sklicuje se na oba zakonska pritožbena razloga iz 458. člena ZPP(1) ter sodišču predlaga, naj sodbo bodisi samo spremeni in zahtevku ugodi bodisi jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču očita, da v sodbi ni navedlo razlogov o tem, zakaj dopisa z dne 29. 3. 2012 ne šteje kot pripoznavo dolga. Nasprotuje razlogom sodišča prve stopnje, da toženka dolga ni mogla pripoznati v celoti, češ da je sama zgolj 1/3 solastnica nepremičnine. 271. člen OZ(2) namreč dopušča izpolnitev tretjega, če ima ta pravni interes za poravnavo dolga. Toženka nedvomno ima pravni interes za poravnavo dolga. Sodišče bi zato njeno izjavo z dne 29. 3. 2012 moralo šteti kot pripoznavo celotnega dolga.
3. Pritožba je bila vročena toženki, ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje z vprašanjem pripoznave dolga sicer ukvarjalo, čeprav pri tem ni navedlo materialnopravno pravilnih razlogov. Zahtevek je nato zavrnilo zato, ker naj tožeča stranka ne bi določno navedla tega, kolikšen delež je tožena stranka glede na delež podedovanega stanovanja dolžna plačati in za katero obdobje vtožuje konkretne zneske.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so slednji razlogi pravilni. Pravilno pa je tudi pritožbeno izhodišče, da ob predpostavki veljavne pripoznave dolga s strani tožene stranke, takšne navedbe ne bi bile potrebne.
7. Tako je bilo treba presoditi, ali toženkina izjava, ki jo je podala v elektronski pošti z dne 29. marec 2012 (glej priloga B5) ustreza pojmu pripoznave dolga. Ker gre za presojo listine, sodišče prve stopnje pa tudi ni opravilo naroka, je to presojo lahko opravilo pritožbeno sodišče samo.
8. Pripoznava dolga bi (kot rečeno), lahko predstavljala samostojno (deloma abstraktno) podlago terjatve. Vendar že presoja same listine (elektronske pošte z dne 29. 3. 2012 – priloga B5) tak sklep onemogoča. Iz te izjave bi bil namreč mogoč edino zaključek, da je toženka pripoznala samo podlago obligacijskega razmerja, ne pa tudi višino dolžnega zneska, saj o tej ne le ni govora, marveč je izrecno rečeno, da naj tožeča stranka ta znesek šele obračuna. Neznane višine terjatve pa ni mogoče pripoznati (zaradi pravila o nedoločenosti predmeta obligacije iz 38. člena OZ).
9. Ker je tako, pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu s procesnim pooblastilom iz 353. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).
(2) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001).