Jedro

Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da sta dolžna toženca priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo terjatve v višini 1.394.923,69 EUR z zamudnimi obrestmi iz nepremičnin vpisanih pri vl. št. 593 k.o. X., parc. št. 72/2 last vsakega toženca do ½ in dopustiti poplačilo terjatve z izvršbo na navedeni nepremičnini. Tožeči stranki je sodišče naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 15.124,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. Sodišču očita, da je nepravilno ugotovilo, da terjatev ne obstaja več. Napačno je zaključilo, da je s prenehanjem terjatve posledično prenehala tudi hipoteka. Nesporno dejstvo izbrisa glavnega dolžnika iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika do poplačila terjatve iz zastavljene nepremičnine zastaviteljev. Upnik le ni izkoristil in imel namena izkoristiti možnosti uveljavljanja terjatve izbrisane družbe zoper družbenike. Tekom postopka je notarski zapis postal neposredno izvršljiv, saj je z dnem 21. 05. 2010 terjatev v celoti zapadla v plačilo. Zemljiškoknjižno sodišče še ni pravnomočno odločilo o pravilnosti vpisov, kar v obrazložitvi sodbe navaja tudi sodišče. Notarski zapis kot končni datum dospelosti določa 31. 05. 2010. Kot pravilno navaja sodišče, bi skladno z vsebino notarskega zapisa, terjatev v primeru nerednega odplačevanja odobrenega kredita lahko zapadla v plačilo pred 31. 05. 2010, vendar tožeča stranka po oceni sodišča tega ni dokazala. Taka ocena pa ni pravilna. V času vložitve hipotekarne tožbe notarski zapis kot izvršilni naslov še ni v celoti zapadel v plačilo. Po tedaj veljavni izvršilni zakonodaji še ni bilo mogoče vložiti izvršbe na podlagi notarskega zapisa. V pravdnem postopku je mogoče dokazati zapadlost pred končnim datumom dospelosti, če je le-ta dogovorjena. Tožeča stranka je ves čas postopka zatrjevala, da dolžnik ni pravilno izpolnjeval pogodbene obveznosti vračila kredita, zaradi česar je skladno z dogovorom v celoti zapadel v plačilo. Toženi stranki sta v odgovoru glede zapadlosti navedli le, da terjatev zapade šele 31. 05. 2010, nista pa zatrjevali pravočasnosti plačil. Tudi na izpis stanja dolga iz poslovnih knjig se toženi stranki nista odzvali, s čimer sta soglašali z višino vtoževane obveznosti. Tožeča stranka je v dokaz trditvam v zvezi z zapadlostjo predlagala zaslišanje priče M. M.. Sicer pa negativnih dejstev tudi ni mogoče dokazovati na drugačen način. Če bi sodišče menilo drugače, bi tožečo stranko v okviru materialnoprocesnega vodstva moralo pozvati k predložitvi dodatnih dokazil. 3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je naslednja pravno relevantna dejstva: - Terjatev do vložitve tožbe še ni dospela in je hipotekarna tožba vložena preuranjeno.

- Tožba je bila vložena 12. 05. 2009, terjatev pa je zapadla 31. 05. 2010. - Terjatev je prenehala obstajati. Družba G. T. d.o.o. (dolžnik) je prenehala z izbrisom iz sodnega registra (Ur. l. RS št. 18/06 z dne 21. 02. 2006). Prekluzivni rok za zahtevo po izpolnitvi terjatve od družbenikov je potekel 21. 02. 2007. Po tem roku je terjatev prenehala.

- Zaradi vezanosti hipoteke na terjatev (akcesornost terjatve) je hipoteka prenehala.

- Hipoteka ni bila vknjižena, šlo je le za predznambo, iz plomb pa ni razvidno, da bi upnik opravičil predznambo z vknjižbo hipoteke.

6. Obravnavana tožba je hipotekarna tožba. Toženca sta redna dolžnika, ki sta zastavila svojo nepremičnino za tuj dolg. Dolžnik zavarovane terjatve (osebni dolžnik), ki ni ista oseba kot zastavitelj (toženca) je z izbrisom iz sodnega registra prenehal obstajati še pred vložitvijo tožbe (tudi pred sklenitvijo pogodbe o prenosu terjatve 30. 06. 2009, sklenjene med F. L. d.o.o. kot odstopnikom in B. d.o.o. kot prevzemnikom, na B4). V hipotekarni tožbi mora tožeča stranka zatrjevati in izkazati obstoj zavarovane terjatve. Tožeča stranka obstoja terjatve ni izkazala. Ugotovitev sodišča, da terjatev do vložitve tožbe ni dospela, je pravilna. Iz pogodbe o odobritvi okvirnega kredita in Sporazuma o zavarovanju bodoče in pogojne terjatve izhaja, da je terjatev zapadla 31. 05. 2010. Tožba je bila vložena 12. 05. 2009, upnik je imel res v primeru nerednega plačevanja kredita možnost zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi in stroški vred. Vendar: ne le, da upnik ni dokazal, kdaj naj bi zapadli posamezni vmesni kreditni obroki in da naj dolžnik ne bi odplačeval kredita (kot izhaja iz razlogov prvostopenjske sodbe), tega v tožbi niti ni zatrjeval. Zgolj pavšalno je zatrjeval, da dolžnik obročnih obveznosti vračila kredita ni pravilno izpolnjeval. Tega sedaj v pritožbi ne more nadomestiti in ponuditi ustrezne trditvene podlage, saj je za to že prepozno. Pa tudi ne glede na to, da tožeča ni ne izkazala (ne zadosti zatrjevala), da je terjatev predčasno zapadla v plačilo, ta ne bi mogla zapasti (predčasno) v plačilo v letu 2009, ko je bila vložena tožba (12. 05. 2009) oz. 10. 03. 2009, ko naj bi tožeča z listino (A4) izkazala stanje dolga, saj je terjatev prenehala že 21. 02. 2007 iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

7. Tudi če bi tožnik v tožbi terjatev izkazal, bi ta prenehala že iz razlogov določenih v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (1) na katere se prvostopenjsko sodišče pravilno sklicuje v razlogih svoje sodbe, pritožbeno sodišče pa ravno tako v izogib ponavljanju. Terjatev proti dolžniku bi naknadno prenehala, vendar ne le zaradi samega izbrisa dolžnika iz sodnega registra oziroma objave tega izbrisa v Ur. l. RS, št. 18/06 dne 21. 02. 2006, pač pa po poteku objektivnega enoletnega roka za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisane družbe (drugi odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (2) in peti odstavek 27. člena ZFPPod). Tožnik ni niti zatrjeval, da bi uveljavljal terjatev v smislu drugega odstavka 394. člena ZGD v zvezi s petim odstavkom 27. člena ZFPPod. Rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD je torej potekel, z njim pa tudi terjatev.

8. Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi zastavna pravica, razen če zakon določa drugače (137. člen Stvarnopravnega zakonika (3)). Ta način prenehanja je posledica odvisnosti zastavne pravice od obstoja njenega predmeta. Posledično je pravilna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da je hipoteka prenehala. Tudi če bi hipoteka formalno obstajala (kar v danem primeru ni izkazano), materialne podlage za njen obstoj ni več, zato hipotekarni upnik – tožeča stranka s hipotekarno tožbo ne more uspeti.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče pa ni odgovorilo na navedbe pritožbe, ki niso odločilnega pomena (360. člen ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku (4)).

10. Tožeča stranka s tožbo ni uspela, tožena pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 110/1999, ZFPPod.

(2) Ur. l. RS, št. 30/93 in naslednji, ZGD.

(3) Ur. l. RS, št. 87/2002, SPZ.

(4) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.