5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 154/2001 z dne 12. 5. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1885/95 z dne 8. 11. 2000 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 351-02-124/95 z dne 22. 11. 1995 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik kot stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 7/2 in 7/3 k. o. Z. Z. je uveljavljal ugovor, da gradnja posega na javno pot (parc. št. 1044 k. o. Z. Z.), po kateri ima dostop do svojega objekta. Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper gradbeno dovoljenje. Pritožnikova tožba v upravnem sporu je bila zavrnjena, prav tako tudi pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik izpodbijanim odločitvam očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev 2. člena Ustave. Navaja, da je postopek izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja trajal 10 let, zato naj bi bila kršena tudi pravica do sojenja v razumnem roku. Pritožnik naj bi uporabljal javno pot za dostop k svoji stanovanjski hiši do zakoličbe spornega objekta. Z gradnjo na parc. št. 7/2 in 7/3 k. o. Z. Z. naj bi mu bil dostop onemogočen. Sodišči in upravni organ naj ne bi upoštevali njegovih dokazov s pričami.

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, ki določa procesna jamstva in ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Bistveno, kar očita pritožnik sodiščema in upravnemu organu v tej zadevi je, da sodišči in upravni organ niso upoštevali, da bo pritožnik s to gradnjo oviran pri dostopu do svojega objekta. Takšne navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bile relevantne navedbe pritožnika o neupoštevanju njegovega dokaznega predloga. Omenjena ustavna pravica strankam sicer ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlagajo, predvideva pa obveznost sodišča in upravnih organov, da zavrnitev posameznih dokaznih predlogov ustrezno obrazložijo. Obe sodišči in upravni organ so izčrpno obrazložili, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ presoja le, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in nasl. – ZGO), ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Gradnja je bila dovoljena na parc. št. 7/2 in 7/3 k. o. Škofja Loka. Investitor objekta je lastništvo teh dveh parcel dokazoval z zemljiškoknjižnim izpiskom št. 3871/94 z dne 10. 8. 1994, ki je javna listina. Očitek, da gradbeno dovoljenje posega na parc. št. 1044 k. o. Škofja Loka, je neutemeljen, saj gradbeno dovoljenje ni bilo izdano za to parcelo. Zato ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do enakega varstva pravic zaradi nezaslišanja prič. Kolikor pa izvedena gradnja ni v skladu z gradbenim dovoljenjem, je to stvar gradbene inšpekcije.

5.Pritožnikovih navedb, da so izpodbijani akti v nasprotju z 2. členom Ustave, Ustavno sodišče ni ocenjevalo. V postopku z ustavno pritožbo presoja Ustavno sodišče le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna načela.

6.Pritožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem upravnem sporu. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05) ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodavno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil, ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan