Jedro

Za uspešno izvedbo izvršilnega postopka so pomembni le podatki, ki se nanašajo na dolžnikovo premoženje, ne pa tudi podatki o premoženju tretjih oseb. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za opravo poizvedb pri DURS-u zavrnilo, saj od DURS ni bilo upravičeno zahtevati posredovanja podatkov o dolžnikovih preteklih razpolaganjih s premoženjem.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

2. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za opravo poizvedb pri Davčni upravi RS (v nadaljevanju: DURS) z obrazložitvijo, da DURS ne more naložiti posredovanja podatkov, ki jih DURS sodišču na podlagi ZDavP-2 ne more in ne sme posredovati.

Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo, v kateri nasprotuje stališču sodišča prve stopnje. Navaja, da veljajo omejitve iz 40. člena ZIZ le za upnika, medtem ko sodišče po 4. členu ZIZ samo presoja, ali so podatki potrebni ali ne in ali jih bo pribavilo ali ne. Materialna podlaga za odločitev je le, če so podatki pomembni za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Glede na dejstvo, da rubež premičnin in dobroimetja na računih ni uspešen, je očitno treba pridobiti veliko širše podatke za dolžnika, ki formalno nima nobenega premoženja, dejansko pa se vozi z vozilom Mercedes Benz CLS 320, ki je na leasing – formalno sicer na ime G. P. (dolžnikovega brata ali sina). Povsem nesprejemljivo je tudi sklicevanje na določilo 18. člena ZDavP, saj sodišče ni „tretja oseba“, enak argument pa velja za 19. člen. Poleg tega je treba opozoriti, da ZDavP ne more biti lex specialis in ZIZ lex generalis. Ker ZDavP nima posebnih določb o tem, kako se podatki posredujejo sodišču, 4. člen ZIZ pa jih ima, je torej podrobnejši (specialnejši) predpis ZIZ. Glede na navedeno je po mnenju upnika veliko bolj primerno v interpretacijo vključiti namen, ki je pri ZIZ poleg poplačila upnika nenazadnje tudi siljenje v spoštovanje sodnih odločb. Izmikanje dolžnikov je zakonodajalec poskušal preprečiti s pooblastilom, da nekatere podatke upniki pridobijo sami, o ostalih pa odloča sodišče. Ker v danem primeru upnik ne more priti do podatkov, kako je dolžnik prepisoval številne vrednostne papirje, ki jih je v zadnjih letih kupoval na druge osebe (najverjetneje na G. P.), je edini način za pridobitev teh podatkov poizvedba sodišča, ki bo upniku omogočila, da se bo iz tega premoženja poplačal. Pritožbeno sodišče pa naj odloči, ali je močnejša pravica upnika, da se poplača, ali dolžnika, da se izmika. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi z napotilom sodišču prve stopnje, da opravi predlagane poizvedbe. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, kajti podatki, glede katerih je upnik sodišču predlagal poizvedbe pri DURS, niso pomembni za uspešno izvedbo konkretnega izvršilnega postopka.

Po določbi prvega odstavka 4. člena ZIZ so državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki za namene izvedbe izvršilnega postopka dolžni na zahtevo sodišča brezplačno posredovati le tiste podatke, ki se nanašajo na dolžnika (na njegovo premično in nepremično premoženje, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet) ter druge podatke, pomembne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Glede na to, da je po določbi 32. člena ZIZ predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko le dolžnikova stvar ali premoženjska oz. materialna pravica, so za uspešno izvedbo izvršbe nad dolžnikom pomembni le podatki, ki se nanašajo na dolžnikovo premoženje, ne pa tudi podatki o premoženju tretjih oseb. Kot je razvidno tudi iz priloženega upnikovega dopisa DURS za opravo poizvedb z dne 1. 9. 2009 (priloga A4), je upnik zaprosil DURS za podatke o dolžnikovih razpolaganjih v preteklih treh letih zaradi suma, da je dolžnik svoje premoženje odsvojil prav z namenom onemogočitve poplačila upnika (glej predzadnji odstavek upnikovega dopisa DURS), čimprejšnjo dostavo podatkov pa bi potreboval zato, da bo lahko še v pravočasnih rokih izpodbijal dolžnikova pravna dejanja in posredoval organom pregona morebitne kazenske ovadbe (glej zadnji odstavek upnikovega dopisa DURS). Upnik je torej zaprosil za poizvedbe pri DURS, da bi pridobil podatke o tem, katere osebe so sedaj lastniki premoženja (nepremičnin, premičnih stvari in vrednostnih papirjev), ki je prej pripadalo dolžniku, in da bi se nato po uspehu s tožbami na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana) v izvršilnih postopkih proti tem osebam lahko poplačal iz premoženja teh drugih oseb. Ker lahko sodišče od državnih organov zahteva le posredovanje podatkov, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovo premoženje ter druge podatke, ki so pomembni za uspešno izvedbo konkretnega, že tekočega izvršilnega postopka, je sodišče prve stopnje že iz tega razloga ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za opravo poizvedb pri DURS zavrnilo, saj od DURS glede na določbo 4. člena ZIZ ni bilo upravičeno zahtevati posredovanja podatkov o dolžnikovih preteklih razpolaganjih s premoženjem, ki bodo lahko upniku omogočili le sprožitev drugih sodnih postopkov, ne pa uspešno dokončanje že začetega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje pa je upnika tudi pravilno opozorilo na možnost pridobitve podatkov o dolžnikovem premoženju in določenih preteklih razpolaganjih, ki se upniku ponuja v določbi 31. člena ZIZ (v drugem odstavku).

Pritožbeno sodišče še pripominja, da z novelo ZIZ-H (Ur. list RS, št. 51/2010) spremenjene določbe 4., 31. in 40. člena ob izdaji izpodbijanega sklepa še niso veljale, zaradi česar jih sodišče prve stopnje še ni moglo uporabiti (novela ZIZ-H je namreč glede na svojo končno določbo začela veljati šele 13. 7. 2010).

Glede na to, da za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno, ali je ZDavP glede določb o posredovanju dolžnikovih podatkov v razmerju do določb ZIZ lex specialis ali lex generalis, se pritožbeno sodišče s tem pritožbenim očitkom ni bilo dolžno ukvarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.

Upnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).