Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je sicer predlagala zaslišanje priče, a takšnega predloga ni mogoče šteti kot zahteve za izvedbo naroka.
1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
2. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 176800/2009 z dne 2.12.2009, ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne nadaljnje pravdne stroške.
2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Sodišče prve stopnje je pritožbo tožene stranke štelo za umaknjeno, saj je ugotovilo, da ni plačala sodne takse. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, v kateri opozarja, da je sodno takso poravnala.
4. Pritožba zoper sodbo je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Pritožba zoper sklep je utemeljena, pritožba zoper sodbo pa ni utemeljena.
O pritožbi zoper sklep
6. Pritožba upravičeno opozarja na zmotnost ugotovitve, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo. Iz podatkov spisu izhaja, da je plačilni nalog v višini 180,00 EUR prejela tožena stranka dne 2.6.2013. Potrdilo o plačilu, ki ga je sodišču predložila sama stranka, dokazuje, da je sodno takso poravnala pravočasno in v odmerjeni višini. Za uporabo določila 105a. člena ZPP, na katerega je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, torej ni podlage. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter v nadaljevanju pritožbo zoper sodbo vsebinsko obravnavalo.
O pritožbi zoper sodbo
7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala krivljene armature za gradnjo podpornega zidu. Tožeča stranka je svoje pogodbene obveznosti izpolnila, tožena stranka pa ne, saj izstavljenih računov ni plačala. Nadalje je ugotovilo, da tožeča stranka od družbe G. v letu 2004 ni kupila železokrivskega stroja oziroma da tožena stranka ni uspela dokazati obstoja takšne pogodbe. Zato terjatev iz navedenega razmerja, ki naj bi od družbe G. prešla na toženo stranko na podlagi pogodbe o cesiji z dne 1 .2. 2007, ne obstaja. Ugovor pobotanja je zato zavrnilo in toženi stranki naložilo, da vtoževano terjatev v celoti poravna.
8. Pritožba z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo dokaze, saj prodaja železokrivskega stroja dokazana s fakturo z dne 10.3.2004 ter ostalimi listinskimi dokazi, nedopustno posega v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V obravnavani zadevi gre namreč za spor majhne vrednosti, kjer so pritožbeni razlogi omejeni. V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP je v tovrstnih sporih sodbo dopustno izpodbijati le zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi napačne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejansko podlago izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb glede (ne)obstoja omenjene pogodbe ni moglo upoštevati.
9. Ker tožena stranka ni dokazala, da obstoji terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, je brez pomena (sicer netočen) zapis v izpodbijani sodbi, da tožena stranka pobotnega ugovora tekom postopka ni uveljavljala, saj to na pravilnost odločitve ne vpliva.
10. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da izpodbijane sodbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Na koncu drugega odstavka na strani 4 obrazložitve je ustrezno pojasnjeno, v čem so bile navedbe tožene stranke nasprotujoče, kar je bil dodaten razlog, da sodišče njenim navedbam ni sledilo.
11. Pritožbeno sodišče nadalje ni ugotovilo kršitev določb postopka, ker sodišče ni opravilo naroka. Ker je presodilo, da je odločitev mogoče sprejeti že na podlagi listinskih dokazov, nobena od strank pa naroka ni zahtevala, je ravnalo pravilno, ko naroka ni razpisalo (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tožena stranka je sicer predlagala zaslišanje priče, a takšnega predloga ni mogoče šteti kot zahteve za izvedbo naroka, kot zmotno meni pritožba.
12. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločitev sodišča prve stopnje o toženčevi obveznosti plačila pravilna in skladna z določbo 435. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V čem je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, pritožba ne pojasni, saj ta pritožbeni razlog uveljavlja le pavšalno.
13. V pritožbi uveljavljeni razlogi torej niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
14. O pritožbi je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).