Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lastninska pripadnost sporne nepremičnine ne more biti predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki teče na podlagi določb ZVEtL-1. Po uveljavitvi ZVEtL (kot predhodnika ZVEtL-1) so bila stališča sodne prakse o tem, o katerih vprašanjih, povezanih z lastninsko pripadnostjo spornih nepremičnin, odloča sodišče v nepravdnem postopku, katera pa so pridržana odločanju v pravdnem postopku, deloma različna. Vrhovno sodišče se je v zadevi II Ips 322/2013 z dne 6. 2. 2014, na katero se opira pritožba, izreklo prav o vprašanju, ali se v primeru spornih dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti nepremičnine, odloča v nepravdnem ali v pravdnem postopku, izreklo v prid postopka po ZVEtL. V kasnejših odločitvah so nižja sodišča sledila temu stališču. V obravnavani zadevi je tako treba ovrednotiti ravnanje strank v zvezi z ugotavljanjem lastninske pripadnosti sporne nepremičnine v tem in v predhodnih postopkih ter s tem v zvezi oceniti verjetnost za uspeh tožencev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, in fazo postopka, v katerem so toženci vložili predlog v nepravdnem postopku, ter z vidika pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oceniti, kako bi prekinitev postopka vplivala na odložitev odločitve v tej zadevi.

Tudi v postopku po ZVEtL-1 mora predlagatelj izkazati pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, za katerega trdi, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Zgolj nemotena posest ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi III N 179/2018, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

2. Tožena stranka v pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu tožene stranke ugodi.

Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da vprašanje lastništva glede pripadajočega zemljišča k stavbi ne more biti predmet presoje v nepravdnem postopku, ki teče na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Tako stališče je zavzeto tudi v sklepu VS RS II Ips 322/2013 z dne 6. 2. 2014 in v sklepu VSL I Cp 2217/2017 z dne 24. 1. 2018. 3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zahtevek za plačilo, podan 2. 9. 2016, tožnica utemeljuje s trditvami, da je lastnica parcele 3 k.o. X, ki jo toženci, sicer lastniki sosednje parcele 1 k.o. X, uporabljajo, ne da bi za to imeli pravno podlago. Po izvedbi dokazov z zaslišanjem strank ter prič glede obstoja relevantnih dejstev, pomembnih za obstoj verzijskega zahtevka, in po postavitvi izvedenca za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev o obsegu prikrajšanja oziroma obogatitve, so toženci 25. 4. 2018 predlagali prekinitev postopka. Oprli so ga na trditev, da so 30. 3. 2018 vložili predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča in da odločitev o tem predlogu predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da postopek III N 179/2018 teče na predlog druge toženke in toženca za ugotovitev, da parcela 3 k.o. X predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi 2644, ki stoji na parceli 1 k.o. X. Odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka temelji na stališču, da vprašanje lastništva na parceli 2245/3, ki je sporno v obravnavani pravdi, ne more biti predmet odločanja v nepravdnem postopku, ki teče na podlagi ZVEtL-1).

7. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti stališča, da lastninska pripadnost sporne nepremičnine ne more biti predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki teče na podlagi določb ZVEtL-1. Po uveljavitvi ZVEtL (kot predhodnika ZVEtL-1) so bila stališča sodne prakse o tem, o katerih vprašanjih, povezanih z lastninsko pripadnostjo spornih nepremičnin, odloča sodišče v nepravdnem postopku, katera pa so pridržana odločanju v pravdnem postopku, deloma različna. Vrhovno sodišče se je v zadevi, na katero se opira pritožba, izreklo prav o vprašanju, ali se v primeru spornih dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti nepremičnine, odloča v nepravdnem ali v pravdnem postopku, izreklo v prid postopka po ZVEtL. V kasnejših odločitvah so nižja sodišča sledila temu stališču. 8. Navedeno pa ne pomeni, da so podane predpostavke za ugoditev predlogu tožencev za prekinitev postopka. Tudi v primeru, da o predhodnem vprašanju teče samostojen postopek, sme sodišče odločiti, da bo o njem odločilo sámo (13. člen in 1. točka 206. člena ZPP). Pri tej presoji je dolžno pretehtati vse pomembne okoliščine, ki govorijo na eni strani v prid temu, da se počaka na odločitev o predhodnem vprašanju v samostojnem postopku, in na drugi strani v prid temu, da o njem odloči sámo. V primeru prekinitve postopka ne pride do dveh različnih odločitev (četudi v enem primeru v obrazložitvi) o istem pravnem razmerju. S prekinitvijo se je mogoče izogniti dvojni časovni in stroškovni obremenitvi strank in drugih udeležencev v postopku. Na drugi strani prekinitev postopka pomeni zastoj v postopku, ki je lahko težko sprejemljiv ali celo nesprejemljiv z vidika strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. V obravnavani zadevi je tako treba ovrednotiti ravnanje strank v zvezi z ugotavljanjem lastninske pripadnosti sporne nepremičnine v tem in v predhodnih postopkih ter s tem v zvezi oceniti verjetnost za uspeh tožencev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, in fazo postopka, v katerem so toženci vložili predlog v nepravdnem postopku, ter z vidika pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oceniti, kako bi prekinitev postopka vplivala na odložitev odločitve v tej zadevi.

10. Predlog za prekinitev postopka je bil vložen potem, ko je bil že izveden dokazni postopek v zvezi z ugotavljanjem dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti sporne nepremičnine. Toženca opirata predlog na trditve o uporabi sporne nepremičnine od izgradnje stavbe dalje, nista pa podala trditev o pravnem naslovu za to uporabo. Pravno zmotno je njuno gledišče, da za ugotovitev pripadajočega zemljišča zadostujejo dejstva o nemoteni posesti nepremičnine. Tudi v postopku po ZVEtL-1 mora predlagatelj izkazati pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, za katerega trdi, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Zgolj nemotena posest ne zadostuje. Poleg tega iz zbranega procesnega gradiva izhaja, da med pravdnimi strankami že več desetletij tečejo spori, povezani z lastninsko pripadnostjo sporne parcele. V teh postopkih je bila urejena meja med parcelo v lasti tožencev, na kateri stoji stavba v njihovi lasti, ter sporno parcelo in bil pravnomočno zavrnjen zahtevek prve toženke, s katerim je uveljavljala obstoj lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Dva izmed tožencev sta v letu 2016 začela postopek za določitev nujne poti prek sporne parcele.

11. Ker so toženci vložili predlog za določitev pripadajočega zemljišča potem, ko je bil že izveden velik del dokaznega postopka v tej pravdi, in ker niso dovolj verjetno izkazali, da bi v tistem postopku lahko uspeli, ni smotrno čakati z odločitvijo v tej zadevi na odločitev v nepravdnem postopku. Odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka je iz navedenih razlogov pravilna.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

13. Ker gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški pravdnih strank nadaljnji stroški pravdnega postopka.