Jedro

Tožnik svojih zahtevkov za drugo obravnavo ni dopolnil skladno z več pozivi, česar tožnik ne izpodbija z določnimi tožbenimi navedbami.

Izrek

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka združila tožnikova postopka zoper izvajalca Zdravstveni dom ... in A., d. o. o., (prvi odstavek izreka). Na podlagi 69. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) je zavrgla tožnikovi zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic zoper navedena izvajalca (drugi odstavek izreka) in ustavila postopek druge obravnave kršitve pacientovih pravic (tretji odstavek izreka). Odločila je še, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka (četrti odstavek izreka).

2. Iz uvodnih ugotovitev obrazložitve je razvidno, da je tožnik 18. 9. 2015 Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju Komisija) po elektronski pošti poslal nejasno zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, ki jo je 17. 9. 2015 poslal izvajalcu. Dne 15. 12. 2015 je Komisija prejela mestoma nerazumljiv dopis z naslovom „Druga obravnava kršitve pacientovih pravic“ in dva nerazumljiva dopisa, dne 10. 3. 2016 pa zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic zoper navedena izvajalca, iz katere niso razvidni tožnikovi razlogi za njeno vložitev.

3. Iz nadaljnje obrazložitve je razvidno, da je Komisija na podlagi prvega odstavka 69. člena ZPacP dne 19. 7. 2018 pozvala tožnika, naj popravi svoje vloge, ki jih je (Komisija) prejela 17. 9. 2015, 14. 12. 2015, 7. 3. 2015, 9. 3. 2015, 6. 4. 2015, 2. 6. 2016 in 19. 6. 2018, saj iz njih ni razvidno, zoper koga je vložil druge zahteve, niso bila priložena dokazila o vložitvi prvih zahtev, manjkala pa je tudi izjava, da v zadevah ne teče sodni ali drug upravni postopek. V določenem 15 dnevnem roku je tožnik poslal tri dodatne vloge in prošnjo za podaljšanje roka. Komisija je rok podaljšala za 30 dni in seznanila tožnika s svojim stališčem, da je njegova vloga nepopolna ter da je iz nje mogoče razumeti, da se pritožuje nad sodnimi izvedenci, ki so na B. fakulteti Univerze v Ljubljani zaposleni zdravniki; ponovno ga je pozvala, naj svojo zahtevo dopolni z dokazilom o vložitvi prve zahteve izvajalcu zdravstvenih storitev in izjavo, da o zadevi ne teče drug upravni postopek, saj je tožnik v dopolnitvi izjavil le, da v zadevi ne teče sodni postopek. Dne 25. 9. 2018 je Komisija prejela nerazumljivo dopolnitev, iz katere je razbrala, da tožnik očita kršitev pacientovih pravic v sodnih postopkih N 26/2010, N 3/2012, N 13/2012 in N 14/2014 in malomarno opravljanje dela skrbnici na CSD, nasprotuje pa tudi izvedencem psihiatrom v navedenih sodnih postopkih in zahtevo dopolnjuje z izjavo, da v zadevi ne teče upravni postopek. Istega dne (25. 9. 2018) je Komisija prejela še eno nerazumljivo vlogo in prošnjo za podaljšanje roka, dne 27. 9. 2018 pa tudi vlogo z dne 25. 9. 2018 v fizični obliki.

4. Komisija je na podlagi prvega odstavka 69. člena ZPacP z dopisom z dne 28. 9. 2018 tožniku podaljšala rok za dopolnitev pritožbe in ga ponovno pozvala na popravo mestoma nerazumljivih vlog, saj iz njih ni razvidno, zoper koga vlaga druge zahteve, poleg tega ni priložil dokazil o vložitvi prvih zahtev, v dopolnitvah pa navaja očitke kršitev, ki niso v zvezi z navedenima zadevama. Tožnik je v naknadnem roku po elektronski pošti 3. 11. 2018 poslal dopolnitev vloge na 516 straneh, ki jo je Komisija skupaj s CD in prilogami podpisano prejela 5. 11. 2018. Zaradi nejasnosti te vloge je Komisija tožnika z dopisom z dne 15. 11. 2018 pozvala, naj v 8 dneh pošlje kratek povzetek navedene vloge, da jo bo lahko obravnavala. Tožnik je 26. 11. 2018 odgovoril tako, da je ponovno poslal navedeno vlogo z dne 3. 11. 2018. Dne 25. 9. 2019 je tožnik Komisiji posredoval vlogo, s katero zahteva izdajo odločbe.

5. Po presoji tožene stranke iz tožnikovih dopolnitev ni razvidna jasna in podpisana tožnikova izjava, da v zadevi ne teče sodni ali drug upravni postopek, saj v dopolnitvah neprestano omenja sodne postopke, vložene kazenske ovadbe, različne pritožbe na upravne organe in podobno. Poleg tega je v obširni dopolnitvi na 17. strani navedel, da je njegova izjava, da o zadevi ne teče sodni ali drug upravni postopek, brezpredmetna. V dopolnitvah ni predložil niti dokazil o vložitvi prve zahteve oziroma zahtev, saj (v dopolnitvah) očita kršitve več 10 zdravnikom iz različnih zdravstvenih ustanov (od ZD ..., A., d. o. o., drugih zasebnih izvajalcev, klinike C. in fakultete B. Univerze v Ljubljani), za nobeno od očitanih kršitev pa ni navedel ustreznih podatkov oziroma predložil potrebnih dokazil skladno s tretjim odstavkom 66. člena ZPacP.

6. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da tožnik svojih drugih zahtev ni dopolnil oziroma popravil, saj ni navedel razloga za vložitev druge zahteve oziroma drugih zahtev, dokazil o vložitvi prve zahteve oziroma prvih zahtev, predložil izvoda prve zahteve in fotokopije morebitnega odgovora iz četrtega odstavka 62. člena ZPacP, in podal podpisane izjave pacienta, da o (točno opredeljeni) zadevi ne teče sodni ali upravni postopek. Zato je skladno s prvim odstavkom 62. člena ZPacP zavrgla tožnikovo drugo zahtevo in ustavila postopek.

7. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo iz razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Uvodoma pojasnjuje, da je že od 24. 5. 2019 prijavljen na naslovu Č. Kljub temu mu je bil izpodbijani sklep poslan na naslov D., kjer je bil prevzet šele 17. 2. 2020. Zato tožnik predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

8. Z nadaljnjimi tožbenimi navedbami tožnik opozarja, da ga Komisija ni zaslišala in "da je naloge zastopanja zanj opravljal Center za socialno delo E.". Ob sklicevanju na poziv tožene stranke z dne 19. 7. 2018 na popravo vlog z dne 17. 9. 2015, 14. 12. 2015, 7. 3. 2015, 9. 3. 2015, 6. 4. 2015, 2. 6. 2016 in 19. 6. 2018, meni, da je očitno, da ne gre le za dve, ampak za več vlog. Zato trdi, da je tožena stranka obravnavala le dve zadevi, glede ostalih pritožb pa je nastopil molk.

9. Iz tožbenih navedb je še razvidno, da bi tožena stranka morala vedeti, da je jasna in podpisana tožnikova izjava, da v zadevi ne teče sodni ali drug upravni postopek, podana smiselno in da so vsi sodni postopki v pristojnosti uradnega skrbnika, torej tudi navedena izjava. Trdi, da je od uradnega skrbnika (CSD) pisno zahteval listine o sodnih postopkih, česar pa skrbnik ni upošteval; zato tožnik meni, da zahtevanega podatka ni mogel poznati. Problematizira ugotovitev tožene stranke v zvezi s svojo navedbo na 17. strani dopolnitve vloge o brezpredmetnosti svoje izjave, da o zadevi ne teče sodni ali drug upravni postopek. Meni, da si tožena stranka s tako ugotovitvijo prihaja v nasprotje, saj navaja, da je izjava navedena, vlogo pa je zavrgla zato, ker izjave ni.

10. Tožnik nasprotuje presoji tožene stranke, da "tožnik v dopolnitvah ni predložil dokazil o vložitvi prve zahteve oziroma zahtev, saj v svojih dopolnitvah očita kršitve več 10 zdravnikom iz različnih zdravstvenih ustanov". Smiselno meni, da nasprotno dokazujeta vsebina in izpis podanih prilog. Ne strinja se z očitkom, da ni podal morebitnega predloga za rešitev spora in trdi, da tak predlog smiselno izhaja iz pritožbe, izkazuje pa se v zahtevi po odpravi nezakonitih diagnoz in napotnic, "izdanih zdravi osebi zaradi rasizma, kaznovanja in posledično zagotovitve odvzema poslovne sposobnosti".

11. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

12. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

13. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZUS-1 lahko stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1).

14. Uvodoma sodišče ugotavlja, da je iz obvestila organu o vročitvi1 razvidno, da je vročevalec v četrtek 30. 1. 2020 tožniku poizkušal vročiti izpodbijano odločbo. V hišnem predalčniku je bilo puščeno sporočilo, kje je pismo in da ga mora naslovnik prevzeti v petnajstih dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Iz navedenega obvestila še izhaja, da je bilo pismo po preteku petnajstdnevnega roka puščeno v tožnikovem hišnem predalčniku v ponedeljek 17. 2. 2020. 15. Zato je v obravnavani zadevi petnajstdnevni rok za prevzem pisma začel teči v petek 31. 1. 2020 in se je iztekel v ponedeljek 17. 2. 2020 (prva poved drugega odstavka 100. člena v zvezi z drugim odstavkom 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Izpodbijana odločba je bila na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP vročena s fikcijo vročitve navedenega dne (17. 2. 2020), kar pomeni, da je v obravnavani zadevi rok za vložitev tožbe začel teči v torek 18. 1. 2020 in se je iztekel v sredo 18. 3. 2020. Tožba, ki jo je tožnik priporočeno poslal po pošti 14. 3. 2020, je tako pravočasna, saj je bila vložena v 30 dneh od vročitve izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

16. Glede na navedeno, ko v obravnavani zadevi ni izkazana zamuda roka za vložitev tožbe, torej prvi pogoj za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče zavrnilo tožnikov predlog.

**K II. točki izreka:**

17. Tožba ni utemeljena.

18. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

19. Iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, je razvidno, da je bilo s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Krškem v nepravdni zadevi N 14/2014 z dne 18. 4. 2017, odločeno: (1) da se tožniku delno odvzame poslovna sposobnost tako, da se mu prepoveduje samostojno nastopanje v sodnih in upravnih postopkih v okviru pravosodnih organov Republike Slovenije, in sicer pred vsemi sodišči, tožilstvi in pravobranilstvi; (2) da se to pravno dejstvo zaznamuje v rojstni matični knjigi in zemljiški knjigi; in (3) da naj Center za socialno delo Krško (v nadaljevanju CSD) tožniku določi skrbnika.

20. Ustavno sodišče je z odločbo Up-1178/18-23 z dne 12. 12. 2019 razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1525/2017 z dne 25. 10. 2017 in navedeni sklep Okrajnega sodišča v Krškem ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje, ki je postopek ustavilo s sklepom N 45/2019 z dne 4. 2. 20202. Iz uvodnih ugotovitev Ustavnega sodišča je razvidno, da tožniku poslovna sposobnost ni bila odvzeta glede upravnih postopkov pred upravnimi ali občinskimi organi oziroma drugimi ustanovami –npr. za uveljavljanje pravic iz naslova socialnih prejemkov, za urejanje davčnih zadev ter osebnih dokumentov ipd.3 Ob takih okoliščinah pa v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ko tožnik (v upravnem postopku) uveljavlja pravice po ZPacP, niso bile kršene določbe ZUP glede procesne sposobnosti, kar bi smiselno utegnilo izhajati iz tožbenih navedb. Poleg tega je upravni organ ob upoštevanju 49. člena ZUP4 z dopisom z dne 25. 9. 2017 pozval CSD, naj sporoči, ali vztraja pri tožnikovih vlogah zaradi zatrjevane kršitve pacientovih pravic, CSD pa je z dopisom z dne 17. 7. 2018 odgovoril, "da se zaradi tožnikove neodzivnosti ne more opredeliti", in upravnemu organu predlagal, naj tožnikove pritožbe obravnava vsebinsko.

21. ZPacP v prvem odstavku 47. členu določa, da ima pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene s tem zakonom, pravico do obravnave kršitev, in sicer v okviru prve obravnave kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (prva alineja prvega odstavka), in v okviru druge obravnave kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (druga alineja prvega odstavka). Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve, zaradi neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene obravnave pa lahko pacient vloži najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni obravnavi, najpozneje pa v treh mesecih po preteku prej navedenih, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje (59. člen ZPacP). Prva zahteva se vloži pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (prvi in drugi odstavek 60. člena ZPacP). Če se v postopku prve obravnave ne doseže dogovor, če se (v postopku prve obravnave) dosežen dogovor ne spoštuje ali če izvajalec zdravstvene dejavnosti kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel, lahko pacient pri Komisiji zahteva odločanje o drugi zahtevi (prvi odstavek 66. člena ZPacP). Drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve (drugi odstavek 66. člena ZPacP). Zahtevo za drugo obravnavo je treba vložiti v pisni obliki ali ustno na zapisnik pri Komisiji, vsebovati pa mora: osebno ime, naslov in druge kontaktne podatke pacienta; navedbo izvajalca zdravstvene dejavnosti, zoper katerega se druga zahteva vlaga; razlog za vložitev druge zahteve; dokazilo o vložitvi prve zahteve, izvod prve zahteve in fotokopijo morebitnega dogovora iz postopka prve zahteve; izjavo pacienta, da o zadevi ne teče sodni ali upravni postopek; morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in morebiten predlog za rešitev spora (tretji odstavek 66. člena ZPacP). Če predsednik Komisije ugotovi, da je druga zahteva nerazumljiva ali nepopolna, pozove pacienta, da drugo zahtevo v osmih dneh dopolni ali popravi. Če pacient druge zahteve v roku ne dopolni ali nepravilnosti ne odpravi, ali če je zahteva anonimna ali prepozna, predsednik Komisije s sklepom drugo zahtevo zavrže (prvi odstavek 69. člena ZPacP).

22. Iz procesnega dejanskega stanja zadeve je razvidno, da je bil tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa večkrat pozvan na dopolnitev in popravo svojih vlog, s katerimi od Komisije zahteva drugo obravnavo zaradi kršitve njegovih pravic s strani različnih izvajalcev in oseb, ki izvajajo zdravstvene storitve. Kljub več pozivom tožnik svojih zahtev za drugo obravnavo po presoji upravnega organa ni dopolnil tako, da bi bile njegove izjave jasne, torej da bi bilo iz njih mogoče nedvomno ugotoviti izvajalca, zoper katerega vlaga zahtevo za drugo obravnavo, in očitane kršitve, poleg tega pa njegove zahteve niso vsebovale vseh s tretjim odstavkom 66. člena ZPacP zahtevanih elementov in dokazil za vsebinsko obravnavo tožnikovih zahtev za drugo obravnavo.

23. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je pogoj za vsebinsko obravnavo tožnikove zahteve, da je razumljiva in ima formalne sestavine (prvi odstavek 69. člena ZPacP v zvezi s 66. členom ZUP5 in drugim odstavkom 67. člena ZUP6). Glede na drugi odstavek 66. člena ZUP pa se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi druge sestavine, če tako določa zakon ali drug predpis7. V obravnavani zadevi je zato treba upoštevati tudi citirani tretji odstavek 66. člena ZPacP.

24. Ob upoštevanju navedenega procesnega stanja in zakonskih izhodišč glede razumljivosti in popolnosti vloge se sodišče strinja s presojo upravnega organa, da tožnik svojih zahtevkov za drugo obravnavo ni dopolnil skladno z več pozivi, česar tožnik ne izpodbija z določnimi tožbenimi navedbami, na katere bi bilo mogoče odgovoriti. Na táko presojo torej ne morejo vplivati njegovi posplošeni in neizkazani očitki, da "skrbnik ni upošteval tožnikove zahteve po listinah o sodnih postopkih", "da je vsebine in izpisa podanih prilog razvidno, da je tožnik predložil dokazila o vložitvi prve zahteve oziroma zahtev" in "da je iz pritožbe smiselno razvidno, da je podal predlog za rešitev spora, ki se izkazuje v zahtevi po odpravi nezakonitih diagnoz in napotnic, izdanih zdravi osebi zaradi rasizma, kaznovanja in posledično zagotovitve odvzema poslovne sposobnosti". Šele v primeru, ko bi bila tožnikova druga zahteva popolna, bi upravni organ v 15 dneh od njenega prejema vzel zadevo v obravnavo in sklical pripravljalni narok (tretja alineja drugega odstavka 69. člena ZPacP). Le če na takem naroku udeleženci ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o začetku postopka mediacije in pacient ne zahteva odškodnine zaradi domnevne kršitve, se postopek nadaljuje v senatni obravnavi (četrti odstavek 69. člena ZPacP), na kateri se lahko zasliši pacienta (drugi odstavek 75. člena ZPacP).

25. V zvezi s tožnikovimi posplošenimi trditvami glede kršitve njegovih človekovih pravic sodišče pojasnjuje, da tožbe ni obravnavalo po 4. členu ZUS-1, skladno s katerim sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno sodno varstvo. V obravnavani zadevi je namreč zagotovljeno drugo sodno varstvo na podlagi 2. člena ZUS-1, saj se s tožbo izpodbija upravni akt (sklep), ki je bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in s katerim je bilo poseženo v tožnikov pravni položaj.

26. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

27. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Je v spisih, ki se nanašajo na zadevo. 2 Ta sklep je v prilogi C1 spisa, ki se nanaša na obravnavani upravni spor. 3 Prva točka obrazložitve odločbe Up-1178/18-23 z dne 12. 12. 2019. 4 V skladu z 49. členom ZUP mora upravni organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Procesna sposobnost je opredeljena v prvem odstavku 46. člena ZUP, ki določa, da lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanje v postopku. 5 Glasi se: Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek). 6 Skladno s 65. členom ZPacP se v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. 7 Tako tudi sodba I U 2371/2017-10 z dne 11. 12. 2018.