Jedro

Za odločitev o vračilu na podlagi 49. člena ZBPP ne zadostuje, da upravni organ po štirih letih preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju. Brez tega bi uveljavljanje tovrstnih zahtevkov organom za BPP omogočilo odpravo stroškovnih posledic neutemeljeno odobrene in izplačane BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 110/2010 z dne 30. 6. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnica na račun Okrožnega sodišča v Krškem dolžna povrniti 733,94 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v 30-ih dneh od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz obrazložitve je razvidno, da tožnica v postopku, za katerega ji je bila z odločbo Bpp 110/2010 z dne 4. 3. 2010 dodeljena BPP, ni uspela. Zato je na podlagi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna povrniti znesek, ki je bil izplačan odvetniku, imenovanemu za nudenje BPP. Organ je namreč ugotovil, da je tožničin mož lastnik večjega števila nepremičnin v k.o. ..., katerih vrednost je po podatkih GURS ocenjena na 44.259,63 EUR, kar presega kriterij upravičenosti do BPP (13.780,00 EUR) iz 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da upravni organ ni upošteval dejstev in dokazil, ki jih je navedla oziroma predložila v postopku. Pojasnjuje, da je njen mož postal lastnik nepremičnin po očimovi smrti, saj je bila pred tem sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, vse nepremičnine iz te pogodbe pa so obremenjene tudi s preužitkom moževe mame A.A. Ker ta živi v hiši na naslovu ..., te hiše ni mogoče upoštevati kot premoženja njenega moža, čeprav to dejstvo ni vknjiženo v zemljiško knjigo. Poleg navedene hiše so dejansko vse nepremičnine, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, obremenjen s preužitkom A.A. do njene smrti, med njimi tudi vinska zidanica. Prosi, naj sodišče preuči omenjeno pogodbo in nepremičnine po tej pogodbi opredeli kot nepremičnine z omejeno lastninsko pravico vse do smrti A.A., kar smiselno pomeni, da predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 49. člena ZBPP je upravičenec do BPP, ki v postopku ni uspel, dolžan povrniti sredstva za BPP, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena BPP, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.

Iz navedenega izhaja, da je pogoj za omenjeni zahtevek sprememba premoženjskega stanja na prosilčevi strani, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik BPP zanjo ne bi več izpolnjeval pogojev. Za odločitev o vračilu na tej pravni podlagi tako ne zadostuje, da upravni organ po štirih letih preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju. Brez tega bi uveljavljanje tovrstnih zahtevkov organom za BPP omogočilo odpravo stroškovnih posledic neutemeljeno odobrene in izplačane BPP. Ni namreč mogoče izključiti, da je prosilec že ob odločanju o dodelitvi BPP razpolagal z istim premoženjem, relevantnim za ugotavljanje upravičenosti do BPP, ki pa ga organ ni upošteval (npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja) in je izdal pozitivno odločbo. Ker je taka (čeprav nepravilna) odločba postala pravnomočna, morebitnega spregleda določenega premoženja ni mogoče sanirati na način, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja po prvem odstavku 49. člena ZBPP upoštevajo okoliščine, ki so obstajale že v času izdaje odločbe o dodelitvi BPP, ker bi to pomenilo poseg v pravnomočno urejeno razmerje.

Po presoji sodišča tožena stranka navedene določbe ZBPP ni pravilno uporabila. Ni sporno, da je odločba z dne 4. 3. 2010, s katero je bila tožnici odobrena sporna BPP, postala pravnomočna 12. 4. 2010, prav tako tudi ne, da tožnica v omenjenem pravdnem postopku ni uspela. Zaradi tega je organ upravičeno preverjal, ali bi morala tožnica zaradi izboljšanja premoženjskega stanja vrniti izplačano BPP, ni pa ravnal pravilno, ko ji je zaradi premoženja, kot ga je ugotovil v času izdaje izpodbijane odločbe, avtomatično naložil vrnitev zneska. Kot rečeno, tak zahtevek bi imel podlago le v izboljšanju tožničinega premoženjskega stanja v obdobju po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP. Tega dejstva pa upravni organ zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ni ugotavljal. Sodišče se zato ne more opredeliti niti do pomena tožničine trditve, da je njen mož postal lastnik nepremičnin po očimovi smrti, opozarja pa, da je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da je tožnica na zaslišanju pri upravnem organu 18. 6. 2014 povedala, da so s takim premoženjem razpolagali že v času vložene prošnje, pa jim je bila BPP odobrena.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).