Jedro

Zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ne more temeljiti na vsebinski presoji listin, ki bodo podlaga za odločanje v pravdnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. Bpp 96/2012 z dne 19. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki v 15-tih dneh po vročitvi te sodbe stroške v višini 420 EUR, po poteku navedenega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila kot neutemeljena zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 20. 11. 2011 vložila prošnjo za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči v obsegu vložitve tožbe in pravnega zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji v zvezi s plačilom odškodnine za škodo, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 19. 7. 2010. Tožena stranka je v zadevi že izdala odločbo opr. št. Bpp 418/2011 z dne 29. 12. 2011, ki jo je Upravno sodišče RS, Oddelek v Novi Gorici s sodbo opr. št. III U 29/2012 z dne 28. 2. 2012 odpravilo. V ponovnem postopku je na podlagi napotka sodišča tožena stranka pridobila zavarovalno polico, ki jo je družba A. d.d. sklenila z Zavarovalnico B. d.d., glede zavarovanja odgovornosti zavarovanca za škode, ki izvirajo iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, zaradi upravičenih civilno pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb za smrt ali poškodbo oseb ter uničenja ali poškodbo stvari. Iz splošnih pogojev navedene zavarovalne pogodbe izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročijo med ostalim tudi motorna vozila, kadar se premikajo. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da prosilka neodvisno od interpretacije petega odstavka 150. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) ne izkazuje verjetnih izgledov za uspeh, zaradi česar bi bilo postopek nerazumno začeti (24. člen ZBPP). Nadalje navaja, da bi bila tovrstna škoda lahko povrnjena kvečjemu na osnovi avtomobilskega zavarovanja v nesreči udeleženega avtomobila tožeče stranke ne pa osnovi delodajalčevega zavarovanja, kar bi pomenilo, da bi odškodnino lahko uveljavljala na dveh pravnih podlagah, to je na osnovi delodajalčevega zavarovanja ter svojega AO plusa avtomobilskega zavarovanja. Zaradi navedenega je prošnjo tožeče stranke skladno z določilom 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka (1. do 3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da v konkretnem primeru tožeči stranki škode ni povzročilo premikajoče motorno vozilo. Tožeča stranka ne zatrjuje, da ji je škoda nastala zaradi premikajočega vozila, ampak zato, ker jo je delodajalec razporedil na nočno delo, ne da bi ji zagotovil javni prevoz iz nočnega dela. V tem pa je odgovornost delodajalca, ki bo predmet presoje v pravdnem postopku in jo ima delodajalec zavarovano po polici zavarovanja odgovornosti. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določila splošnih pogojev za zavarovanje po polici št. 8000129693 družbe A., ki v tem primeru niso relevantna. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in dodatno navaja, da ni jasno v čem bi se dejanski stan povzročitve škode s strani tretjega (delodajalčevega) vozila do te mere pravno razlikoval od dejanskega stanu, ko je tožeča stranka zaspala za volanom lastnega avtomobila ob vračanju iz nočne izmene, da bi ta pomenil neutemeljenost uporabe izključitvene klavzule iz 9. točke tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev po katerem so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročijo, med drugim kopenska motorna vozila, kadar se premikajo. Tudi ob predpostavki, da bi pozitivno pravo zahtevalo od delodajalca zagotovitev javnega prevoza delavcem nočnih izmen, bi bilo utemeljevanje v smeri te zaveze primarnega pomena v eventualni pravdi zoper delodajalca, v pravdi zoper delodajalčevo zavarovalnico pa bi bilo uspešno šele pogojno, ob hkratni ugotovitvi, da tak zahtevek ni izključen z zavarovalno pogodbo. Zato je presoja verjetnih izgledov za uspeh v luči zavarovalne pogodbe njenih izključitvenih klavzul bistvenega pomena.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v določbah od 11. do 24. člena določa pogoje, ki jih mora prosilec po ZBPP kumulativno izkazati. Eden od teh pogojev je objektivni pogoj, ki ga v skladu z določbo 24. člena ZBPP presoja sodišče glede na vsebino spora in zahteve, v kateri se prosi za odobritev BPP. Tožena stranka je zavrnitev BPP utemeljila z neizpolnitvijo objektivnega pogoja določenega v 1. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se BPP odobri le, če zadeva ni očitno nerazumna, oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek.

Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovani zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju za načeli pravičnosti in morale.

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, na podlagi analize sklenjenega zavarovanja med delodajalcem tožeče stranke in zavarovalnico zaključila, da tožeča stranka v postopku zaradi plačila odškodnine ne more biti uspešna in da zato ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Odločitev tožene stranke temelji na vsebinski presoji določil splošnih pogojev za zavarovanje po polici s katero je delodajalec zavaroval svojo odgovornost za škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti njemu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnih razmerji, zaradi upravičenih civilno pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, med katere so vključeni tudi delavci, in po katerih so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročijo kopenska motorna vozila v gibanju. Tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje, da bi ji škoda nastala zaradi premikajočega vozila ampak zato, ker jo je delodajalec razporedil na nočno delo, ne da bi ji zagotovil javni prevoz iz nočnega dela.

Odločitev tožeče stranke temelji na vsebinski presoji škodnega primera, zato gre po mnenju sodišča za presojo, ki jo lahko po proučitvi vseh dokazil opravi le sodišče v pravdnem postopku in ne organ za BPP v postopku dodelitve BPP. Iz zakonskega besedila 24. člena ZBPP namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravo podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po mnenju sodišča tožeča stranka v zadevi verjetnosti izgleda za uspeh ni utemeljila tako, kot to določa 2. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP, ampak njen zaključek temelji na vsebinski presoji listin, ki bodo podlaga za odločanje v pravdnem postopku. Zato po mnenju sodišča presoja izpolnjevanja 24. člena ZBPP ne temelji na zakonu.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo po 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in po tretjem odstavku istega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS po katerem je tožeča stranka upravičena do pavšalnega zneska povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister pristojen za pravosodje. Ker je tožečo stranko v upravnem sporu zastopala odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, je sodišče, skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, priznalo stroške v višini 350 EUR z 20 % DDV.