Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 209/2012

ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.209.2012 Gospodarski oddelek

stroški upravljanja ključ delitve stroškov upravnik
Višje sodišče v Ljubljani
9. januar 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Solastniški deleži se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 83277/2008 z dne 17. 10. 2008 v prvem in tretjem odstavku in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo v plačilo 461,94 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je vse dopustne pritožbene razloge, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano sodbo primerno spremeni, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Med pravdnima strankama je sporno, ali tožeča stranka pri obračunavanju stroškov upravljanja uporablja pravilen ključ delitve. Kot nesporno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vtoževana terjatev predstavlja za toženo stranko spornih 20 % zaračunanih storitev, preostali del je tožena stranka kot nesporen tožeči stranki že plačala. Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, ki temelji na trditvah, da je za pravilen izračun deleža, ki odpade na toženo stranko, odločilno razmerje med bruto površino posameznega dela v lasti tožene stranke in bruto površino celotnega objekta.

5. Zmotno je stališče tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje, ki se je pri odločitvi oprlo na določbe Pogodbe o upravljanju, zmotno uporabilo materialno pravo. Enako kot sporna Pogodba, tudi SZ-1 v 182. členu določa, da se solastniški deleži do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Kar pomeni, da določitev višine solastniškega deleža toženca za obračunavanje stroškov na način, ki ga je zatrjevala tožeča stranka, materialnopravno tudi na podlagi uporabljenih določb zakona ni pravilen. S tem pa je imelo sodišče prve stopnje podlago, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

6. Glede na obrambne trditve tožene stranke v tem postopku, bi lahko tožeča stranka ponudila sodišču izračun solastniškega deleža tožene stranke v skladu z določbo 182. člena SZ-1, česar ni storila. Navedla ni niti podatka o tem, koliko znaša skupna površina vseh posameznih delov v etažni lastnini (šele v pritožbi navede, da znaša 9.036,12 m2). Ni pa prerekala trditev tožene stranke, da znaša skupna površina posameznih delov 24.989 m2. Če je ta podatek nelogičen, na kar opozarja v pritožbi, bi moralo sodišče prve stopnje kvečjemu opozoriti toženo stranko, da se podatek o skupni neto površini ne ujema s podatkom o skupni bruto površini. Vendar je bilo trditveno breme o tem, da se izračun, ki ga je uporabila tožeča stranka, ne razlikuje od izračuna, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju ali iz določbe 182. člena SZ-1, na tožeči stranki. Ker pa tožeča stranka drugačnega podatka o neto površini vseh posameznih delov v etažni lastnini od tistega, ki ga je zatrjevala toženka, sodišču prve stopnje ni ponudila v presojo, sodišče tudi ni bilo dolžno ugotavljati prave skupne površine posameznih delov stavbe, s tem pa tudi ne ugotavljati razlike med višino deleža po neto izračunu v primerjavi z bruto izračunom, ki ga je zatrjevala tožeča stranke. Sicer pa se je pri izračunu višine deleža tožene stranke sodišče prve stopnje oprlo na neprerekane trditve tožeče stranke, zato je neutemeljen očitek tožeče stranke, da izračun nima podlage v listinah v spisu.

7. Glede na navedeno se izkaže, da očitana zmotna uporaba materialnega prava ni podana, prav tako tudi ni podana nobena od bistvenih kršitev določb postopka, ki jih je dopustno uveljavljati v sporu majhne vrednosti. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia