Jedro

Nadzorni organ ne odgovarja za jamčevalni zahtevek investitorja iz gradbene pogodbe, ampak je lahko samo odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi slabega nadzora. Jamčevalni zahtevek je lahko utemeljen samo proti izvajalcu in projektantu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba prvostopnega sodišča (2. in 3. točka izreka prvostopne odločbe). Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbe, toženi stranki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 53.550,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sklepom zavrglo tožbo zoper prvotoženo stranko, s sodbo pa zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov drugotoženi stranki. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravočasno pritožila tožeča stranka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in pritožnici naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je pri presoji izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ugotovilo, da je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka je vložila tožbo na odpravo napak iz gradbene pogodbe zoper izvajalca AA d.d., sedaj v stečaju (prvotožena stranka) in zoper projektanta in pooblaščeni nadzorni organ - M.L. (drugotožena stranka). V tožbi je postavila jamčevalni tožbeni zahtevek in zahtevala, da prvo in drugotožena stranka sanirata hidroizolacijo zidov v objektu tožeče stranke. Med pravdnim postopkom je tožeča stranka tožbo zoper prvotoženo stranko umaknila, vztrajala pa je pri tožbi zoper drugotoženo stranko in od nje zahtevala že omenjeno sanacijo. Prvostopno sodišče je tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko pa zavrnilo s stroškovnimi posledicami. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je pojasnilo, da drugotožena stranka ni odgovorna za izvedbo gradbenih del brez napak. Gradbeno pogodbo sta podpisali tožeča stranka (investitor) in prvotožena stranka (izvajalec), ki se je s podpisom zavezala zgraditi določeno gradbo (proizvodni objekt do tretje gradbene faze) v dogovorjenem roku. Na podlagi gradbene pogodbe pa za morebitne napake v gradnji odgovarja izvajalec (1. odst. 644. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), ne pa pooblaščen nadzorni organ. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča in dodaja naslednje glede na pritožbene navedbe. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da je med strankama nesporno, da je bila drugotožena stranka projektant in nadzorni inženir pri podjetju G. d.o.o, to podjetje pa naj bi izdelalo projektno dokumentacijo. V tožbi je namreč trdila, da je z drugotoženo stranko sklenila pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije, na podlagi katere jo je drugotožena stranka tudi izdelala, hkrati pa je opravljala tudi delo nadzornega organa. Drugotožena stranka je na trditve tožeče stranke podala ugovor pasivne legitimacije in navedla, da je projektno dokumentacijo izdelalo podjetje M. d.o.o. in ne podjetje G. d.o.o, kakor je zatrjevala tožeča stranka. Drugotožena stranka je tako opravljala le dela pooblaščenega nadzornega organa v okviru podjetja G. d.o.o., katerega direktor je. Ker v pritožbi tožeča stranka sama trdi, da je bila drugotožena stranka odgovorni projektant pri podjetju G. d.o.o., pa tudi iz izjave za nadzor z dne 28.4.1996 (priloga B3) je razvidno, da je tehnično dokumentacijo izdelalo podjetje M. d.o.o., pasivna legitimacija glede odgovornosti projektanta ni podana. Tožeča stranka bi morala dokazati, da je projektno dokumetacijo na podlagi pogodbe z njo izdelala drugotožena stranka, torej M. L.. Le v primeru, da bi tožeča stranka dokazala, da je bila po pogodbi, ki jo je sklenil z njo, projektant drugotoženec, bi le-ta lahko odgovarjal za napake v skladu z določbo 3. odst. 644. člena ZOR. V nadaljevanju je tožeča stranka napadla odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev izvedenca gradbene stroke. S tem naj bi prvostopno sodišče onemogočilo ugotavljanje odgovornosti za napake v gradbi - ali je do napak prišlo zaradi projekta samega ali zaradi napačne izvedbe projekta. Ker pasivna legitimacija glede odgovornosti projektanta ni bila podana, bi bilo ugotavljanje, ali so nastale napake posledica nepravilnosti v projektu ali nepravilnosti pri izvajanju projekta, nesmiselna in neekonomična. Prvostopno sodišče je podani dokazni predlog kot nepomemben pravilno zavrnilo (2. odst. 287. člena ZPP). Pritožnica je v pritožbi tudi poudarila, da je drugotoženca večkrat opozorila na probleme zamakanja, kot odgovornega projektanta že pred oddajo projekta, kot nadzornega inženirja pa med samo gradnjo objekta. Drugotoženec je opustil dolžni nadzor nad gradnjo, saj ni storil ničesar, da bi dosegel pravilno izolacijo in vgradnjo take hidroizolacije, ki bi preprečevala zamakanje. Nastala je škoda, za katero je odgovoren tako izvajalec, kakor tudi drugotoženec. Glede odgovornosti drugotoženca kot projektanta je pritožbeno sodišče že pojasnilo svoje stališče, glede njegove odgovornosti kot pooblaščenega nadzornega organa pa navaja naslednje. Nedvomno obstaja odgovornost pooblaščenega nadzornega organa, vendar pa ta odgovornost ni jamčevalna (za napake v izdelavi gradbe), temveč odškodninska (za nastalo škodo). Dolžnost nadzornega inženirja je, da nadzira gradnjo in proučuje strokovnost opravljenih del, tako glede kvalitete, kakor tudi glede pravočasnosti izpolnitve. Nadzorni inženir si prizadeva za uresničitev končnega interesa investitorja - gradbo brez napak, zato je njegova obligacija obligacija prizadevanja, ne rezultata. Posledično je lahko odgovornost nadzornega organa oziroma nadzornega inženirja le odškodninska, zato je prvostopno sodišče jamčevalni zahtevek pravilno zavrnilo. Jamčevalni zahtevek (zahtevek na odpravo napak v izdelavi gradbe) lahko investitor naperi le zoper izvajalca in eventuelno zoper projektanta (3. odst. 644. člena ZOR), ne pa zoper nadzornega inženirja. Ker je tožeča stranka postavila jamčevalni zahtevek zoper drugotoženca kot nadzornega inženirja, je bilo tožbo potrebno zavrniti s stroškovnimi posledicami. V skladu z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP nosi tožeča stranka svoje stroške pritožbe, toženi stranki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 53.550,00 SIT. Stroški predstavljajo nagrado pooblašenca za sestavo odgovora v višini 500 točk, po Odvetniški tarifi, skupaj z 19 % DDV.