Jedro

Davčni zavezanec lahko na podlagi drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. To je možno le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo je davčni zavezanec vložil v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, torej v primeru, če informativni izračun davčnemu zavezancu ni bil vročen v predpisanem roku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano v uvodu navedeno prvostopenjsko odločbo je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 2016 v znesku 3.150,01 EUR. Razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 2.353,27 EUR znaša 803,74 EUR, ki jo mora tožnica plačati v odločbi navedenem roku 30 dni od dneva vročitve odločbe.

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ker v odmerni odločbi ni bila priznana olajšava za vzdrževanega družinskega člana, kar je bilo predhodno pravilno upoštevano v informativnem izračunu, prav tako je tožnica ugovarjala odmeri dohodnine glede olajšave za stroške v zvezi z delom za leto 2016, saj je pravilno navedla število prevoženih kilometrov v eno smer, med tem ko tožena stranka teh kilometrov ni podvojila oz. ni opravila izračuna za obe smeri. Tožena stranka je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožena stranka v drugostopenjski odločbi pojasni, da je tožnici bil izdan informativni izračun dohodnine za leto 2016 št: DT 03-06887 dne 31. 5. 2017, v katerem je bila upoštevana olajšava za A.A. za obdobje vzdrževanja od meseca 7 do 12. Nanj je tožnica podala ugovor, v katerem je navedla, da olajšavo za A.A. ne želi uveljavljati. Izdana ji je bila izpodbijana odmerna odločba popolnoma skladno z njeno napovedjo (v obliki ugovora zoper informativni izračun). V pritožbi pa tožnica uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Tožena stranka se sklicuje na določilo prvega odstavka 271. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ko lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 lahko po izrecni ureditvi drugega odstavka 271. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. Tožena stranka navaja, da tožnica želi uveljavljati posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane v pritožbi zoper odmerno odločbo, ki ji je bila izdana na podlagi njenega ugovora na informativni izračun dohodnine. Tožena stranka pojasnjuje, da je uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane šele v pritožbi prepozno in ne more biti upoštevano. Uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane je mogoče v pritožbi le v enem primeru, in sicer takrat, kadar zavezancu sploh ni bil izdan informativni izračun. Zaradi izenačitve davčnih zavezancev je tistim, ki jim je bil izdan informativni izračun omogočena enaka možnost uveljavljanja, to je v ugovoru zoper informativni izračun. V konkretnem primeru je imela tožnica zadnjo možnost glede uveljavljanja posebne olajšave v ugovoru zoper informativni izračun, kjer pa je izrecno navedla, da olajšave za A.A. ne želi uveljavljati. Pritožnici je tožena stranka še pojasnila, da je tožnici priznala 5.678,64 EUR stroškov, in sicer 1.462,68 EUR stroškov prehrane ter stroškov prevoza na delo in iz dela v znesku 4.215,96 EUR (v obe smeri).

4. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je pravočasno dne 30. 1. 2017 davčnemu organu podala vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2016 za hčerko A.A. Vlogo sta vložila istočasno z izvenzakonskim partnerjem in glede na to, da sta vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za enega otroka oddala oba starša, je davčni organ pravilno olajšavo razdelil na dva enakovredna dela, in sicer za vsakega od staršev za 6 mesecev, kar je pomembno, da se vsakemu od staršev prizna olajšava v višini 1.218,46 EUR. Slednje je bilo tožnici pravilno priznano v informativnem izračunu dohodnine za leto 2016 z dne 31. 1. 2015 št. DT 03-06887. Ker pa je bil informativni izračun izdan brez upoštevanja dohodkov, ki jih je davčna zavezanka v letu 2016 prejela v tujini, je tožnica podala zoper informativni izračun pravočasen ugovor. Vsebina ugovora je bila zgolj posredovanje podatkov o dejanskih dohodkih tožnice v letu 2016, ugovor pa nikakor ni bil vložen zaradi umika posebne davčne olajšave za hčerko A.A. Tožnica dopušča možnost, saj z ugovorom ne razpolaga, da ni izrecno ponovno navedla, da želi uveljavljati posebno davčno olajšavo za hčerko A.A., saj je smatrala, da je to tako ali tako pravočasno prijavila in da ji je to davčni organ priznal. Tožnica navaja, da je podala ugovor zoper informativni izračun, torej ali je resnično izrecno navedla, da olajšave za hčerko A.A. ne želi uveljavljati, kot je to zaključil drugostopenjski upravni organ, ali pa ugovor ni bil podan v tej smeri, je potrebno pogledati v predmetni ugovor. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o stvari, oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Tožeča stranka priglaša tudi stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet spora se nanaša na odmero dohodnine za leto 2016. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožnici bil izdan informativni izračun dohodnine za leto 2016, št. DT 03-06887 z dne 31. 5. 2017 in ji je bila priznana olajšava za A.A. v višini 1.218,46 EUR za mesece od 7 do12. Zoper naveden informativni izračun je tožnica podala ugovor, v katerem je uveljavljala povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 1.462,68 EUR in stroškov prevoza na delo in iz dela v višini 2.107,98 EUR za 49 km v eno smer. Na podlagi ugovora je tožena stranka izdala izpodbijano odmerno odločbo in odmerila tožnici dohodnino za leto 2016 v znesku 3.157,01 EUR. Pri tem je upoštevala povračilo stroškov za prehrano med delom v predlagani višini in pa stroške prevoza na delo v skupni (v obe smeri) višini 4.215,96 EUR. Seštevek vseh stroškov, ki jih je uveljavljala tožnica v ugovoru (5.678,64 EUR) je pravilen, saj je ta poleg stroškov prehrane vseboval tudi stroške na delo in iz dela v obe smeri.

8. Pri vpogledu v upravni spis je sodišče ugotovilo, da je v ugovoru zoper informativni izračun tožnica pod št. 3: spremembe ali dopolnitve podatkov o vzdrževani družinskih članih in besedilom „želim, da davčni organ pri odmeri dohodnine za leto 2016 ne upošteva posebne olajšave za naslednje vzdrževane družinske člane“, zapisala v razpredelnico A.A. z davčno št. in leto rojstva 1999. Glede na navedeno se izkaže za pravilna odločitev prvostopenjskega davčnega organa, ki po izrecnem zapisu tožnice v ugovoru na informativni izračun ni upošteval posebne davčne olajšave za A.A. Tožnica je imela namreč možnost izbire v obrazcu ugovora, da pod točko 3. spremembe ali dopolnitve o vzdrževanih družinskih članih izpolni, da davčni organ pri odmeri dohodnine za leto 2016 upošteva posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Davčni organ je tako sledil zapisu tožnice v ugovoru, kar je tudi drugostopenjski organ pojasnil tožnici v svoji odločbi.

9. Sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami davčnega organa v izpodbijani odločbi. Prav tako se strinja z razlogi, s katerimi je drugostopenjski organ zavrnil pritožbene ugovore. Strinja se namreč, da je tožnici bila izpodbijana odmerna odločba izdana popolnoma skladno z njeno napovedjo in z upoštevanjem ugovora zoper informativni izračun.

10. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane predstavlja ugodnost, ki je davčni organ ne upošteva po uradni dolžnosti, temveč jo mora davčni zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa zakon (ZDavP-2). Tako je v zvezi z izračunom akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v 287. členu ZDavP-2 predpisano na kakšen način (s predložitvijo pisnega obvestila delodajalca) se uveljavlja posebna olajšava za vzdrževane družinske člane med letom. V 270. členu ZDavP-2 pa je predpisano, do kdaj najpozneje (do 5. februarja tekočega leta) lahko davčni zavezanec pošlje podatke davčnemu organu za pravilno upoštevanje davčnih olajšav. V določbi 271. člena ZDavP-2 je posebej predpisan način in roki za (naknadno) uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Tožnica je nesporno pravočasno dne 30. 1. 2017 podala vlogo za uveljavljanje davčne olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2016, ki ji je v informativnem izračunu bila tudi priznana. Tožnica bi imela možnost po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 to storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Vendar kot obrazloženo je tožnica z ugovorom spremenila svojo napoved za vzdrževane družinske člane za leto 2016, tako da se le ta ne upošteva.

11. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 pa lahko na podlagi drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. Iz citirane zakonske dikcije nesporno izhaja, da je to možno le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo je davčni zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, torej za napoved, ki jo je vložil do 31. julija tekočega leta v primeru, če informativni izračun davčnemu zavezancu ni bil vročen v predpisanem roku. Glede na dejstvo, da je v obravnavani zadevi bil izdan informativni izračun dohodnine, ki je bil tožnici vročen, je uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v pritožbi zoper odmerno odločbo prepozno, kot je tudi ugotovila tožena stranka. Davčni organ te olajšave z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2016 tožnici povsem pravilno ni priznal. 12. Kolikor so ugovori, ki jih tožnica uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih iz istega razloga, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče v smislu drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

13. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in zakonit. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, zaradi česar glavna obravnava v ničemer ne bi doprinesla k morebitni razjasnitvi stvari. Tudi glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) zadeve davčne narave ne sodijo v okvir prvega odstavka 6. člena EKČP1. 15. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Sodba ESČP v zadevi Ferrazzini v Italy, št.44759/98, z dne 12. julij 2001, točka 25 in Študija projekta Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravna fakultete v Ljubljani, 2018, str. 37.