Jedro

Za presojo, ali izpodbijana znamka predstavlja posnemanje uradnega znaka, grba, emblema ali punca, je bistveno, da sodišče upošteva heraldični opis znakov, pri tem pa upošteva, da relevantna javnost vseh geometrijskih razlik pri znakih ne bo opazila.

Relevantno javnost, kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU predstavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.

Pri absolutnem zavrnilnem (razveljavitvenem) razlogu, ki vsebuje sklicevanje na 6ter člen Pariške konvencije, gre za prepoved ne samo registracije znamk, ki jih sestavlja samo državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“, temveč tudi prepoved registracije in uporabe državnega simbola ali posnemanje takega simbola „v heraldičnem pogledu“ kot dela sestavljene znamke. Zato je treba za presojo sestavljene znamke z vidika te določbe upoštevati vsakega od delov navedene znamke.

Vrnitev tožbe v popravo oziroma zagotovitev drugega ukrepa za odpravo nepravilnosti pride v poštev tudi, če sodišče ugotovi, da tožbo vlaga oseba, ki nima procesne sposobnosti. Sodišče v takem primeru tožbo v popravo vrne zakonitemu zastopniku osebe, ki ima procesno sposobnost (torej ne procesno nesposobnemu tožniku) in ga pozove, naj se izreče, ali se s tožbo strinja oziroma ali jo odobri.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je znamka “EUROTHERM” v sliki, št. 200670443, registrirana pri Uradu RS za intelektualno lastnino, nična v celoti (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 3.962,62 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka tega paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka in stroškov te pritožbe.

3. Pritožba je bila tožeči stranki pravilno vročena v izjavo. V odgovoru nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je znamka “EUROTHERM” v sliki, št. 200670443, registrirana pri Uradu RS za intelektualno lastnino, nična v celoti (111. in 114. člen Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) v povezavi s 43. členom ZIL-1). Presodilo je, da niso podani pogoji za izjemo iz točke c) 1. odstavka 6ter člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. 03. 1883 (revidirana v Washingtonu, Haagu, Londonu, Lizboni in Stockholmu, v nadaljevanju: Pariška konvencija). Pritožnik presoji sodišča prve stopnje nasprotuje in zatrjuje, da izpodbijana znamka ne predstavlja posnemanja znaka (emblema oziroma punca) tožeče stranke v heraldičnem smislu (točka a) 1. odstavka 6ter člena Pariške konvencije) oziroma, da so v predmetnem primeru podani pogoji za izjemo po točki c) 1. odstavka 6ter člena Pariške konvencije.

6. Pritožnik uvodoma zatrjuje, da tožba ni bila popravljena v skladu z določilom 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ker tožeča stranka (Evropska unija) ni podala soglasja k popravi tožbi, temveč jo je popravila Evropska komisija, ki nima pravdne sposobnosti. Utemeljenost pritožbenih trditev iz podatkov spisa ne izhaja. Tožeča stranka, sedaj Evropska unija, ki ima najširšo pravno in poslovno sposobnost v vseh državah članicah (335. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (prej 282. člen Pogodbe o ustanovitvi evropskih skupnosti)), je v predmetnem postopku izdala novo pooblastilo za zastopanje v tej pravdi (priloga A19), zato pritožbeni očitki, da soglasja k popravljeni tožbi ni podala, niso utemeljeni.

7. Pritožnikovo sklicevanje na komentar k 81. členu ZPP tudi sicer ni utemeljeno, saj je v slednjem zavzeto stališče, da vrnitev tožbe v popravo oziroma zagotovitev drugega ukrepa za odpravo nepravilnosti pride v poštev tudi, če sodišče ugotovi, da tožbo vlaga oseba, ki nima procesne sposobnosti. Sodišče v takem primeru tožbo v popravo vrne zakonitemu zastopniku osebe, ki ima procesno sposobnost (torej ne procesno nesposobnemu tožniku) in ga pozove, naj se izreče, ali se s tožbo strinja oziroma ali jo odobri.(1) Sodišče prve stopnje je zato pravilno vročalo tožbo v popravo Evropski komisiji, zakoniti zastopnici Evropske unije, kar je slednja odobrila s pooblastilom (priloga A19). Ker pritožba niti ne nasprotuje ugotovitvi, da je Evropska komisija zastopnica Evropske unije, so njene pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

8. Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti patenta, patenta s skrajšanim trajanjem, modela ali znamke (111. člen ZIL-1). Pravni standard „zainteresirane osebe“ je Vrhovno sodišče(2) že interpretiralo ob obravnavanju primerov po 120. členu ZIL-1, katerega besedilo vsebuje ta isti pravni standard. Gre za podrobnejšo ureditev procesne predpostavke pravnega interesa, pri čemer zainteresiranost v smislu določb po ZIL-1 predstavlja več kot golo zanimanje oziroma nagnjenje, pa manj kot stvarno legitimacijo.

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), ker naj se ne bi opredelilo do pravnega interesa tožeče stranke za vložitev tožbe po 111. členu ZIL-1, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima Svet Evrope emblem in punec, ki predstavlja sklenjen krog enakomerno razporejenih dvanajst peterokrakih, navzgor obrnjenih zvezd, ki se med seboj ne stikajo. Za odločitev v tem sporu pa je pravno ključna nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ta isti znak obenem tudi edini uradni simbol Evropske skupnosti (unije).

10. Splošno znano dejstvo je, da predstavlja ta isti znak hkrati uradno zastavo Evropske unije (takrat Evropske skupnosti)(3). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izpeljanke znaka uporabljajo različni organi in institucije tožeče stranke oziroma projekti mednarodne organizacije. Tožena stranka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da varovani znak predstavlja ne samo emblem in punec Sveta Evrope temveč tudi uradni znak/simbol Evropske unije, njenih organov in institucij, ne nasprotuje. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zainteresirana oseba po 111. členu ZIL-1, materialno pravno pravilna.

11. Ker je v konkretnem primeru emblem/punec Sveta Evrope identičen uradnemu znaku in simbolu Evropske Unije, okoliščina, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi občasno sklicevalo tudi na emblem oziroma punec Sveta Evrope, na pravilnost in zakonitost odločitve ne vplivata.

12. Tožba za ugotovitev ničnosti znamke se lahko vloži, če je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamka registrirana v nasprotju z 42. (predmet varstva znamke) ali 43. (absolutni razlogi za zavrnitev znamke) členom ZIL-1 (1. odstavek 114. člena ZIL-1). V 43. členu je med absolutne razloge zakon vključil: (1) Kot znamka se ne sme registrirati znak: […] i) ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema; j) za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na podlagi 6ter člena Pariške konvencije; k) ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi s 6ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo […].

13. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve sodbe ugotovilo, da je grafična osnova obeh elementov (emblema in punca), katerih varstvo s tožbo zahteva tožeča stranka, sklenjen krog, v katerega je enakomerno razporejenih dvanajst peterokrakih, navzgor obrnjenih zvezd, ki se med seboj ne stikajo. Ta znak je, kot je bilo že obrazloženo hkrati tudi uradni znak/simbol Evropske unije (tožeče stranke). Izpeljanke znaka uporabljajo različni organi in institucije tožeče stranke oziroma projekti mednarodne organizacije in sicer običajno vključujejo enako barvno pojavnost, v večinski meri pa tudi vključujejo eno ali več zvezd, ki so, kadar jih je v konkretnem simbolu več, razporejene v krogu oziroma delu kroga. Ta opis je sodišču prve stopnje služil kot osnova za primerjavo z izpodbijano znamko.

14. Sodišče prve stopnje je po drugi strani ugotovilo, da ima tožena stranka znamko v sliki EUROTHERM, št. 200670443, registrirano pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Simbol tožene stranke vsebuje devet zvezd v krogu in ne dvanajst, v grafizem zvezd pa je vključen tudi črkovni element in sicer črka E, ki se v spodnjem desnem delu zajeda v krog, sestavljen iz zvezd in ga tako prekinja (točka 12 obrazložitve sodbe). Poleg podobnosti in posnemanja izpodbijane znamke z emblemom, puncem (v grafizmu) Sveta Evrope, oziroma bistveno za ta spor uradnim znakom tožeče stranke, je bistven del znamke tudi napis EUROTHERM in je v svojem korenu (EURO) enak oznaki uradne denarne valute skupnosti (točka 8 obrazložitve sodbe).

15. ZIL-1 se v točki j) 1. odstavka 43. člena sklicuje na 6ter člen Pariške konvencije. Slednji v točki a) 1. odstavka določa, da se države unije dogovorijo, da bodo zavrnile ali razveljavile prijavo ter s primernimi sredstvi prepovedale uporabo znamk ali znamk, katerih sestavni deli vsebujejo, brez soglasja pristojnih organov, grbe, zastave ali druge državne embleme držav unije, uradne znake ali punce za kontrolo in garancijo, ki so jih države unije sprejele kot tudi vsako sleherno posnemanje v heraldičnem smislu. Določbe točke a) prihajajo v poštev tudi za grbe, zastave ali druge embleme, okrajšave ali imena mednarodnih meddržavnih organizacij, katerih članice so ena ali več držav unije, izvzemši grbe, zastave in druge embleme, okrajšave ali imena, ki so že bili predmet veljavnih mednarodnih sporazumov za zagotovitev njihovega varstva (točka b) 1. odstavka 6ter Pariške konvencije). Sodišče prve stopnje je presodilo, da izpodbijana znamka predstavlja posnemanje evropskega emblema v heraldičnem smislu, pritožnik pa tej presoji nasprotuje predvsem z očitkom, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca heraldične stroke.

16. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti izvedenca heraldične stroke, je zmotno. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo (točka 3 obrazložitve sodbe), da pri obravnavani zadevi ne gre za ugotavljanje uporabe podrobnejših heraldičnih pravil pri izdelavi konkretnega znaka oziroma v povezavi s tem presojo o izvedenem znaku, temveč gre za ugotavljanje zveze oziroma podobnosti med dvema znakoma, kot jo lahko dojame „povprečna oseba“ in ne strokovnjak. Relevantno javnost, kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče EU) predstavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni(4).

17. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno zavzelo stališče, da je sporni znak heraldično podoben oznakam EU, ker naj ne bi šlo za „očitno posnemanje“ zaščitenega emblema“ (zvezde v spornem znaku niso nanizane v krogu …), ni utemeljen. Dejstvo, da izpodbijana znamka vsebuje tudi besedo EUROTHERM, samo po sebi ne izključuje uporabe določbe 6ter(1)(a)(b) Pariške konvencije(5). Pri presoji ali gre za posnemanje grbov, uradnih znakov ali emblemov v heraldičnem smislu, sodišče upošteva heraldični opis in ne geometrični opis, ki je po naravi stvari bolj podroben. Sodišče EU je že zavzelo stališče, da so: grbi in drugi heraldični simboli narisani na podlagi razmeroma preprostega opisa, ki vsebuje podatke o razporeditvi in barvi ozadja ter našteva različne dele (kot so lev, orel, roža itd.), ki sestavljajo simbol, navedene pa so tudi njihove barve in položaj v simbolu. Ta heraldični opis pa nasprotno ne vsebuje podrobnih podatkov o podobi simbola ali posebnih delih, ki ga sestavljajo, tako da je mogočih več umetniških interpretacij enega in istega simbola na podlagi istega heraldičnega opisa. Čeprav vsaka od teh interpretacij lahko vsebuje razlike v podrobnostih v primerjavi z drugimi interpretacijami, ostaja dejstvo, da so vse posnemanja zadevnega simbola „v heraldičnem pogledu.“(6)

18. Zato je za presojo ali izpodbijana znamka predstavlja posnemanje uradnega znaka, grba, emblema ali punca bistveno, da sodišče upošteva heraldični opis znakov, pri tem pa upošteva, da relevantna javnost vseh geometrijskih razlik pri znakih ne bo opazila. Sodišče prve stopnje je svojo obrazložitev glede omenjenega podalo v 12., 13. in 14. točki obrazložitve sodbe. Pri tem je pravilno presodilo, da je elementov, ki se prekrivajo oziroma podobnosti med obema znakoma, ki kažejo na posnemanje, mnogo več od razlik. Ob dodatnem upoštevanju barvnega elementa obeh primerjanih znakov in njune uporabe (na obeh straneh tako v črno beli barvi, kot barvni kombinaciji modre in rumene/zlate) vse kaže na dodaten, izjemno močan element posnemanja znaka na strani tožene stranke. Mestoma je namreč že zgolj uporaba identičnih odtenkov barvnih kombinacij zadosten vzgib za priklic pojavnosti prepoznavnega znaka v očeh povprečnega potrošnika. Pritožnik zato, s svojimi trditvami o obstoju (minimalnih) geometrijskih razlik med znakoma, prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, ob pravilni uporabi materialnega prava (glede relevantnih testov), po presoji pritožbenega sodišča ni uspel izpodbiti.

19. Pritožnik navaja, da bi se sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem, ali je podana izjema v smislu točke c) 1. odstavka 6ter člena Pariške konvencije. Slednji določa, da države unije niso dolžne uporabiti te določbe, če uporaba ali registracija iz točke (a) ni takšne narave, da bi javnosti nakazovala, da obstoji povezava med zadevno organizacijo in grbi, zastavami, okrajšavami in imeni ali če taka uporaba ali registracija verjetno ni takšne narave, da bi zavajala javnost glede obstoja povezanosti med uporabnikom in organizacijo. Kljub pritožbenim zatrjevanjem o nasprotnem, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru opravilo relevantno presojo po 6ter členu Pariške konvencije. Podlago je navedlo v 7. točki obrazložitve sodbe, vsebinsko presojo pa je obrazložilo v točkah 8 in 9 obrazložitve sodbe. Sodišče prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da sporna znamka (slikovni znak grafizma zvezd z besedo EUROTHERM) ustvarja zadostno zmedo, da imajo lahko storitve in izdelki, ki jih tožena stranka pod izpodbijano znamko ponuja, povezavo s tožečo stranko (kot organizacijo) ali drugimi organizacijami oziroma ustanovami v njeni skupnosti. Pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen.

20. Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ker je pri analizi posnemanja znaka s heraldičnega vidika in pri testu točke c) 1., odstavka 6ter Pariške konvencije izpustilo del sporne znamke “THERM”, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je izpodbijano znamko presojalo celostno, kar izhaja iz točk 8, 13 in 14 obrazložitve sodbe. Ugotovilo je, da je bistven del znamke tudi napis EUROTHERM, ki je v svojem korenu (EURO) enak oznaki uradne denarne valute skupnosti. Prav kombinacija grafizma zvezd v krogu in napisa EURO pa predstavlja očitno posnemanje zaščitenega emblema/uradnega znaka. Pri tem gre za posnemanje emblema/uradnega znaka s kombinacijo uporabe korena EURO, ki je tipičen za začetek ustanov oziroma organizacij mednarodne organizacije in je tudi prva beseda imena v angleškem jeziku (EUROpean). Sodišča prve stopnje je pravilno zaključilo, da slednje v kombinaciji z uporabo grafizma zvezd ustvarja zadostno zmedo (v javnosti), da imajo lahko storitve in izdelki, ki jih tožena stranka (uporabnik) pod izpodbijano znamko ponuja, povezavo s tožečo stranko ali drugimi organizacijami oziroma ustanovami v njeni skupnosti.

21. Pritožnik očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi izpodbijano znamko obravnavalo le po posameznih delih znakov, spregledalo pa naj bi sodno prakso evropskega sodišča (C-37/03 P (BioID) ter C304/06 P (EUROHYPO)), ki poudarja, da je potrebno znamke presojati celostno. Kot je bilo že obrazloženo, ne drži pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje iz svoje analize izpustilo del besede znamke „THERM“. Presodilo je le, da je dominantni del besednega znaka EURO in ne THERM (točki 8 in 3 obrazložitve sodbe). Nadalje pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se je evropsko sodišče s sodbami v navedenih zadevah BIOid in Eurohypo (ter povezano tudi v zadevi Sunrider) izreklo o pomembnih pravnih vprašanjih glede „razlikovalnega učinka“ znaka kot znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (primeroma enako v 43(1)(b) ZIL-1). Zato pavšalno sklicevanje na ti dve odločbi ni pravno relevantno. Tožeča stranka svoje ničnostne tožbe namreč ne gradi na absolutnih razlogih za zavrnitev znamke iz (b) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1. 22. Konkurenca obeh absolutnih razlogov ter morebitna obramba v obeh primerih je bila obravnavana tudi v zadevi T-215/06. Sodišče EU je v tej zadevi poudarilo, da gre pri absolutnem zavrnilnem (razveljavitvenem) razlogu, ki vsebuje sklicevanje na 6ter člen Pariške konvencije za prepoved ne samo registracije znamk, ki jih sestavlja samo državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“, temveč tudi prepoved registracije in uporabe državnega simbola ali posnemanje takega simbola „v heraldičnem pogledu“ kot dela sestavljene znamke. Zato je treba za presojo sestavljene znamke z vidika te določbe upoštevati vsakega od delov navedene znamke. Za preprečitev registracije zadevne znamke ne glede na njeno splošno dojemanje zadostuje, da je eden od teh delov državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“.(7) Sodišče prve stopnje, ki je najprej presojalo posamezne elemente uradnega znaka tožeče stranke (ki je identičen emblemu/puncu Sveta Evrope) na eni strani ter elemente izpodbijane znamke tožene stranke na drugi strani ter nato presojalo še celoten vtis uradnega znaka (emblema Sveta Evrope) ter izpodbijane znamke na povprečnega potrošnika in obstoj morebitne zmede v javnosti, je pravilno uporabilo materialno pravo.

23. Pritožnik sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava, ker naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo, da Evropska komisija ne opravlja poslov na področju vodnih instalacij (in v vseh ostalih razredih, za katere je registrirana izpodbijana znamka). Sodišče prve stopnje je odgovor na to vprašanje podalo v točki 8 obrazložitve sodbe, v katerem je pravilno pojasnilo, da pogoji za izjemo iz 6ter(1)(c) člena Pariške konvencije niso izpolnjeni. Pritožnikove navedbe bi lahko bile pravno relevantne le, če bi tožeča stranka svojo tožbo gradila na zaščiti uradnih znakov ali puncev za oznako kontrole ali garancijo. Le za te znake je namreč varstvo ožje (vezano na isto ali podobno blago), kot je to določeno v 2. odstavku 6ter člena Pariške konvencije: „Prepoved uporabe uradnih znakov in punc za oznako kontrole ali garancije se nanaša zgolj na primere, če je znamka, katere del predstavljajo namenjena za oznako istega ali podobnega blaga.“ Uradni znak na katerega se sklicuje tožeča stranka (in ki je identičen emblemu ter puncu Sveta Evrope), predstavlja znak iz točke a) 1. odstavka 6ter člena Pariške konvencije in kot tak uživa širše varstvo. Ne gre za uradni znak, s katerim bi tožeča stranka označevala kontrolo ali garancijo blaga. Zato sklicevanje na izjemo iz 2. odstavka 6. člena Pariške konvencije glede ni utemeljeno, dejstvo, ali Evropska komisija (pravilno bi bilo Evropska unija) opravlja posle na področju vodnih inštalacij, pa je zato v konkretnem sporu brezpredmetno.

24. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je sodba Sodišča EU v zadevi T-215/06 relevantna v konkretnem primeru, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je svoje razloge podalo uvodoma v 4. točki obrazložitve sodbe. Nadaljnja utemeljitev pa izhaja še iz 9. točke obrazložitve sodbe. Konkretnejšega pojasnila tako pavšalen pritožbeni očitek ne terja (1. odstavek 360. člena ZPP). Obe pravdni stranki sta se tekom postopka pred sodiščem prve stopnje kot tudi še v pritožbi sklicevali na pravna stališča Sodišča EU. Odstopanj v dejanskem stanju primera T-215/06, ki bi narekovalo spregled pravnih stališč, ki jih je Sodišče EU (v času odločanja Sodišče Evropske skupnosti) v tej zadevi zavzelo, pa pritožbeno sodišče ne zazna, pritožnik pa ne pojasni.

25. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve sodbe res obravnavalo sloves evropskega emblema/uradnega znaka, vendar pa posebnih določb ZIL-1, ki sloveči znamki (znamki z ugledom) dajejo več pravic od „navadnih“ znamk, ni uporabilo. Zato so te pritožbene navedbe brezpredmetne (1. odstavek 360. člena ZPP).

26. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

27. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške. Stroške odgovora na pritožbo, ki k odločitvi pritožbenega sodišča ni doprinesel, krije tožeča stranka sama (1. odstavek 155. člena ZPP).

(1) A. Galič v PRAVDNI POSTOPEK, ZAKON S KOMENTARJEM, GV Založba, Ljubljana (2010), 1. knjiga, str. 353. (2) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, III Ips 179/2007 z dne 26. 10. 2010 ter sodbo Vrhovnega sodišča RS, III Ips 68/2010 z dne 11. 10. 2011. (3) Povzeto po http://europa.eu/about-eu/basic-information/symbols/flag/index_sl.htm (dostop dne 06. 09. 2012).

(4) Sodba sodišča prve stopnje (peti senat) ES v zadevi American Clothing Associates SA zoper OHIM, T-215/06 z dne 28. 02. 2008, tč. 75. Sodba je bila potrjena s strani Sodišča Evropske Skupnosti (sedaj Sodišča Evropske unije) dne 16. 07. 2009 v združenih zadevah C-202/08 P in C-208/08 P. (5) Sodba Sodišča prve stopnje ES (četrti senat) v zadevi Concept – Anlagen u. Geräte nach “GMP” für Produktion u. Labor GmbH zoper OHIM, T-127/02 z dne 21. 04. 2004, tč. 41. (6) Sodba sodišča prve stopnje (peti senat) ES v zadevi American Clothing Associates SA zoper OHIM, T-215/06 z dne 28. 02. 2008, tč. 71. Primerjaj tudi sodbo Sodišča prve stopnje ES (četrti senat) v zadevi Concept – Anlagen u. Geräte nach “GMP” für Produktion u. Labor GmbH zoper OHIM, T-127/02 z dne 21. 04. 2004, tč. 44. (7) Sodba sodišča prve stopnje (peti senat) ES v zadevi American Clothing Associates SA zoper OHIM, T-215/06 z dne 28. 02. 2008, tč. 64 – 65.