Jedro

Delegacija pristojnosti zaradi morebitne združitve postopkov je dopustna izjemoma, če so poleg zgolj možnosti za morebitno združitev pravd za to dodatni tehtni razlogi ali če je že v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani doseganje učinkov združitve pravd.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica je podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, Okrajnega sodišča v Kranju, po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da so med istima pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Kranju v teku že štirje odprti sodni postopki, ki imajo, tako kot tudi obravnavani postopek, vsi identično dejansko in pravno podlago. Trdi, da je v vseh postopkih pred Okrajnim sodiščem v Kranju že podala predlog za združitev pravd. Ocenjuje, da bi bilo tudi predmetni postopek smiselno in ekonomično združiti z že odprtimi sodnimi postopki pravdnih strank, kar pa preprečuje dejstvo, da se predmetni postopek vodi pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah. Zato predlaga, da se predmetni spor prenese v reševanje pred Okrajno sodišče v Kranju, ker se bo tako lažje opravil postopek in bo tožnica tudi glede tega postopka lahko podala predlog za njegovo združitev z že odprtimi postopki pravdnih strank.

2.Toženka v odgovoru predlogu za prenos pristojnosti ne nasprotuje.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Delegacija pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge zanjo razlagati restriktivno. Gre za procesni institut, ki zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

5.Predlog tožnice temelji na možnosti za potencialno združitev te zadeve, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah, z več drugimi zadevami, ki se med istima strankama vodijo pred Okrajnim sodiščem v Kranju.

6.Morebitna združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, je skladno s prakso Vrhovnega sodišča načeloma lahko razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti po 67. členu ZPP, vendar le izjemoma. Prvostopenjsko sodišče ima namreč le možnost (ni pa tega dolžno storiti), da v skupno obravnavanje združi več pravd, ki tečejo pred istim sodiščem, če za to obstajajo razlogi - če bi bilo z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka (300. člen ZPP). Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če so poleg zgolj možnosti za morebitno združitev pravd za to dodatni tehtni razlogi ali če je že v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani doseganje učinkov združitve pravd.

7.Tožnica v predlogu le pavšalno navaja, da se postopki pred Okrajnim sodiščem v Kranju in obravnavani postopek vežejo na "identično dejansko in pravno podlago". Iz utemeljitve obravnavanega predloga pa ni mogoče ugotoviti, kakšna naj bi bila ta "identična dejanska in pravna podlaga". Tožnica tudi ni (konkretizirano) utemeljila, zakaj naj bi bili podani razlogi za združitev zadev, niti ni navedla, v kateri fazi so postopki pred Okrajnim sodiščem v Kranju. Tožnica tudi ni izkazala trditve, da je v postopkih pred Okrajnim sodiščem v Kranju že podala predlog za združitev pravd. Izostanejo pa tudi trditve o tem, kdaj je takšne predloge podala in ali je sodišče o njih že odločilo in kako. Vrhovno sodišče pripominja, da v okviru odločanja po 67. členu ZPP ni pristojno samo iz spisovnega gradiva črpati argumentov v prid ali proti smotrnost združitve zadev v skupno obravnavo ter s tem utemeljevati razumnosti morebitne bodoče združitve, o kateri odloča sodišče prve stopnje.

8.V tej zadevi gre sicer tudi za spor majhne vrednosti, v katerem je postopek praviloma pisen, poteka z izmenjavo vlog (450. člen ZPP), zato tudi iz tega razloga ni mogoče utemeljiti sklepa, da bi se postopek laže izvedel pred Okrajnim sodiščem v Kranju.

9.Tožničin predlog za delegacijo pristojnosti tako ne vsebuje nobenih razlogov v prid morebitni združitvi zadev, ki jih sedaj obravnavata dve sodišči prve stopnje, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Prim. sklepe VSRS I R 89/2014 z dne 26. 11. 2014, III R 44/2009 z dne 22. 9. 2009 in III R 24/2007.

2Prim. sklep VSRS III R 44/2009 z dne 22. 4. 2009.

3Nobena od strank ne trdi, da bi v postopku zahtevala izvedbo naroka (454. člen ZPP).

4Prim. sklep VSRS I R 37/2026 z dne 1. 4. 2026.