Jedro

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru izhajalo iz pravila, ki velja v primeru unovčitve stečajne mase, da se iz denarnega dobroimetja pridobljenega s prodajo dolžnikovega premoženja najprej plačajo stroški stečajnega postopka, nato pa se preostanek denarja razdeli upnikom. Stroški stečajnega postopka praviloma bremenijo splošno stečajno maso, medtem ko posebno stečajno maso bremenijo le določeni stroški postopka, ki so „v zvezi“ z unovčenjem te posebne stečajne mase.

Kadar obstaja posebna stečajna masa in da ločitveni upnik soglasje za prevzem tega premoženja, mora nositi enake stroške kot v primeru unovčenja posebne stečajne mase.

Če stroški postopka v stečajnem postopku ne bodo poplačani, sodišče nima podlage za izdajo sklepa o končni razdelitvi premoženja upnikom.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovore upnikov A. A., B. d. o. o. in C. d. o. o. (1. točka izreka); odločilo je, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 4. 9. 2019 (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločilo, da se premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti (navedeno v točkah 3.1, 3.2, 3.3 in 3.4) prenese upnikom do višine njihovih terjatev do stečajnega dolžnika: A. A. do višine 944,73 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 19. 9. 2018 dalje, družbi C d. o. o. do višine 4.324,58 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 19. 9. 2018 dalje ter družbi B. d. o. o. do višine 106,77 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 19. 9. 2018 dalje. Naložilo je plačilo v višini stroškov iz 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP in sicer je D. A. dolžan plačati 2.572,92 EUR (točka 4.1.), B. d. o. o. 291,41 EUR (točka 4.2.) in C d. o. o. 11.779,49 EUR (točka 4.2.).

2. Zoper sklep so pritožbe vložili upnik B. d. o. o., upnik C. d. o. o. in D. A. Pritožnik D. A. je v pritožbi opozoril na nedosledno uporabo njegovega imena, ki ni A. pač pa D. Poleg tega je sklep o zavrnitvi njegovega ugovora izpodbijal tudi iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je terjatev do stečajnega dolžnika odstopil in o tem obvestil upravitelja in sodišče še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču je zato predlagal, da njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Upnik C. d. o. o. je uveljavljal kršitev določb materialnega prava, ker izpodbijani sklep v nasprotju z določbami ZFPPIPP upniku, ki ima terjatev do stečajnega dolžnika le v višini 4.324,58 EUR, nalaga breme plačila stroškov stečajnega postopka v višini 11.779,49 EUR, kar je nesorazmerno. Bistvene kršitve določb postopka pa je uveljavljal, ker poziv upnikom za prevzem premoženja ni vseboval vseh podatkov, ki jih določa šesti odstavek 374. člena ZFPPIPP ter zato, ker je v izreku sklepa navedena kot predmet delitve posebna razdelitvena masa, čeprav je bila predmet delitve splošna stečajna masa. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi v celoti ter naloži ponovitev postopka s pozivom upnikom, v katerem naj upravitelj navede vse posledice prevzema neunovčenega premoženja. Pri tem je še izrecno izjavil, da se pod pogojem plačila takega zneska, kot izhaja zanj iz izreka izpodbijanega sklepa, ne bo odločil ter da dvomi, da se bo kdo drug.

Upnik B. d. o. o. pa je uveljavljal zmotno ugotovitev dejanskega stanja v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podal izjavo o prevzemu celotnega ponujenega premoženja, ker iz podpisane izjave o soglasju za prevzem premoženja izhaja, da je soglašal le s prevzemom terjatev stečajnega dolžnika, ne pa tudi ostalega premičnega premoženja. Poleg tega je uveljavljal še zmotno uporabo materialnega prava glede odločitve sodišča prve stopnje, da mora zaradi prevzema premoženja plačati še stroške stečajnega postopka. Pri tem je navedel, da se sicer strinja, da lahko nastanejo določeni stroški postopka zaradi prenosa nekaterih zvrsti premoženja na upnika, ki pa morajo biti že v pozivu določljivi in se glede na njihovo višino upnik tudi odloči, ali bo podal izjavo, da bo prevzel premoženje, vključno s temi stroški, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo. Zato je pritožbenemu sodišču predlagal, da v celoti razveljavi izpodbijani sklep, končni načrt razdelitve stečajne mase pa zavrne.

3. Upravitelj je na vse pritožbe odgovoril, da meni, da je upoštevaje vse okoliščine primera postopal pravilno. Pri tem pa je še opozoril, da v sklepu niso zajeti vsi stroški ter da bodo morali prevzemniki premoženja poravnati še stroške skladiščenja tega premoženja in dokumentacije družbi E. d. o. o. Zaradi pospešitve postopka je predlagal, da naj pritožbeno sodišče sklepa ne razveljavi, pač pa samo odloči o razdelitvi premoženja upnikom.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Upnik B. d. o. o. je po oceni pritožbenega sodišča glede na podatke v spisu uspel uveljaviti očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da je dal soglasje k prevzemu vsega premoženja iz upraviteljevega poziva, saj je dal izrecno pisno soglasje le za prevzem terjatev, drugačni podatki pa iz spisa ne izhajajo. Pravilnost ugotovitve tega dejstva je pomembna pri presoji pravilnosti odločitve o plačilu stroškov in sicer v zvezi z dejstvom, da terjatve v konkretnem primeru niso del posebne, pač pa (po navedbah upravitelja) splošne stečajne mase.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru izhajalo iz pravila, ki velja v primeru unovčitve stečajne mase, da se iz denarnega dobroimetja pridobljenega s prodajo dolžnikovega premoženja najprej plačajo stroški stečajnega postopka, nato pa se preostanek denarja razdeli upnikom. Stroški stečajnega postopka praviloma bremenijo splošno stečajno maso (drugi odstavek 226. člena ZFPPIPP), medtem ko posebno stečajno maso bremenijo le določeni stroški postopka, ki so „v zvezi“ z unovčenjem te posebne stečajne mase in ki so našteti v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP.

7. Če v splošni stečajni masi ni denarja za plačilo stroškov stečajnega postopka, nastane situacija, ki jo ureja 378. člen ZFPPIPP. Če v takem primeru obstaja premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti, se to premoženje uporabi za kritje stroškov postopka (drugi odstavek 378. člena ZFPPIPP). To pomeni, da se ponudi tistim upnikom, ki jim stečajni dolžnik dolguje plačilo terjatev, ki po svoji naravi predstavljajo stroške stečajnega postopka. Zato se stečajni postopek v takem primeru konča brez razdelitve upnikom.

8. Kadar pa obstaja posebna stečajna masa in da ločitveni upnik soglasje za prevzem tega premoženja, mora nositi enake stroške kot v primeru unovčenja posebne stečajne mase (trinajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP). Pri prevzemu premoženja, ki sodi v posebno stečajno maso ima prednost pri izbiri za prevzem premoženja ločitveni upnik, ki pa mora zato plačati določene stroške v zvezi s tem premoženjem, ravno iz razloga, da ne bodo ostali ti stroški neplačani v primeru neunovčitve premoženja.

9. Na enak način je v konkretnem primeru zaradi zadostitvi pravilu, da ne bodo ostali neplačani stroški stečajnega postopka, materialnopravno obravnavalo položaj upnikov, ki so prevzeli premoženje stečajnega dolžnika, tudi sodišče prve stopnje.

10. Ker je upnik B. d. o. o. uspel izpodbiti relevantna dejstva za presojo pravilnosti odločitve o zavrnitvi njegovega ugovora in sicer, da premoženje, za prevzem katerega je dal soglasje, ne spada v posebno stečajno maso, pač pa v splošno stečajno maso, se izkaže, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava upnikovemu ugovoru v celoti ugoditi. Pri tem je sicer očitno, da se pritožnik zaveda, da ga lahko bremenijo določeni stroški postopka v zvezi s premoženjem ki ga prevzema. Pri tem pa pravilno opozarja, da ga je v takem primeru treba o teh stroških opozoriti že v pozivu, saj je višina stroškov, ki naj bi jih plačal za poplačilo svoje terjatve s terjatvami stečajnega dolžnika, pri odločitvi za soglasje zelo pomembna. Glede na navedeno se tudi izkaže, da je pritožba upnika B. d. o. o. v celoti utemeljena.

11. Utemeljena je tudi pritožba upnika C. d. o. o., ki ji je pritožbeno sodišče prav tako ugodilo. Kot odločilno je upoštevalo dejstvo, da je bila v konkretnem primeru odločitev o plačilu zneska v višini 11.779,49 EUR, v nasprotju s pozivom upravitelja k privolitvi za prevzem premoženja, v katerem ni bila navedena nobena obveznost upnika za plačilo stroškov stečajnega postopka. Upniku pa tudi ni mogoče očitati, da bi te stroške moral predvideti na podlagi določbe trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, saj v konkretnem primeru nima statusa ločitvenega upnika na tem premoženju, za katerega bi sicer veljala določba četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Drugačno stališče upravitelja ni utemeljeno.

12. Odločitve prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče kljub utemeljenosti pritožb obeh upnikov ni moglo spremeniti tako, da na upnika B. d. o. o. prenese le terjatve, obema pa kot navadnima upnikoma naloži le (eventualno) plačilo DDV v skladu z določbo štirinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP. Sklep sodišča prve stopnje temelji namreč na ugotovitvi, da znaša višina še neplačanih stroškov stečajnega postopka 14.643,82 EUR, upravitelj pa je napovedal še stroške skladiščenja blaga in dokumentacije. Teh dejstev upnika nista uspela izpodbiti. Če stroški postopka v stečajnem postopku ne bodo poplačani, sodišče nima podlage za izdajo sklepa o končni razdelitvi premoženja upnikom v skladu z določbo osmega odstavka 374. člena ZFPPIPP, pač pa mora odrediti stečajnemu upravitelju, da prekliče poziv upnikom iz šestega odstavka 374. člena ZFPPIPP, predlaga (če so za to izpolnjeni pogoji) končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom in pozove zaradi kritja stroškov stečajnega postopka upnike, ki imajo terjatve do stečajnega dolžnika in ki so nastale po dnevu začetka stečajnega postopka, da oni prevzamejo premoženje stečajnega dolžnika v skladu z določbo drugega odstavka 378. člena ZFPPIPP.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Pritožnik D. A. trdi, da ni več stranka stečajnega postopka, ker je terjatev do stečajnega dolžnika že odtujil pred izdajo izpodbijanega sklepa. Po oceni pritožbenega sodišča odtujitev terjatve ni bila ovira, da sodišče prve stopnje ne bi odločilo o njegovem ugovoru (prvi odstavek 190. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato mu je tudi pritožbeno sodišče v tej fazi postopka priznalo status pritožnika zoper izpodbijani sklep. Sicer pa se strinja z njegovim stališčem, da mu je s prenosom terjatve status upnika in s tem stranke tega stečajnega postopka že prenehal. Ker pa je pritožbeno sodišče na pritožbi dveh upnikov sklep o glavni razdelitvi v celoti razveljavilo, razveljavitev učinkuje tudi nanj. Posledično je pritožbeno sodišče tudi njegovi pritožbi ugodilo, ni pa odgovarjalo na vse pritožnikove pritožbene očitke, saj je s pritožbo uspel doseči predlagano razveljavitev izpodbijanega sklepa (tudi) v delu, ki se nanaša nanj.