Jedro

Višje sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral, ne pa tudi ali je zastarala izvršitev sankcije.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom PRp 355/2012 z dne 23. 5. 2012, pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PRuz 467/2007 z dne 5. 3. 2012, s katerim je sodišče zavrglo predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in odločilo, da se uklonilni zapor, določen v sklepu o določitvi uklonilnega zapora PRuz 467/2007 z dne 3. 10. 2007, izvrši in globa prisilno izterja.

2. Zoper naveden sklep Višjega sodišča v Mariboru vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 in kršitev določb 44. člena ZP-1, razveljavi oz. spremeni sklep. Navaja, da je potrebno za zagotovitev enotne sodne prakse ugotoviti, kdaj se začne izvrševati globa v primeru, ko storilec poda predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist. V 5. točki obrazložitve sklepa je višje sodišče namreč navedlo, naj okrajno sodišče pri izvršitvi sklepa o določitvi uklonilnega zapora upošteva določbe 44. člena ZP-1 o zastaranju izvršitve.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) poslalo storilcu, ki odgovora ni podal. B-I.

4. Glede na navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče Republike Slovenije uvodoma ugotavlja, da je: bila zoper storilca izdana odločba o prekršku Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije, Enote Velenje, dne 8. 12. 2005 in mu je bila izrečena globa v višini 200.000,00 tolarjev; Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sklepom PRuz 467/2007 z dne 3. 10. 2007, določilo uklonilni zapor, na podlagi predloga Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije, Enote Velenje za določitev uklonilnega zapora z dne 7. 8. 2007, storilec podal ugovor ter predlagal, da se mu omogoči plačilo globe na obroke; sodišče je ugovor zavrglo s sklepom dne 6. 12. 2007; dne 25. 3. 2008 je sodišče izdalo poziv za nastop izvrševanja uklonilnega zapora; dne 29. 3. 2008 storilec podal predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist; sodišče s sklepom z dne 20. 8. 2008 ugodilo predlogu za opravo nalog v splošno korist; na predlog Centra za socialno delo je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu dne 20. 1. 2010 izdalo sklep, v katerem je spremenilo izvajalsko organizacijo. Dne 29. 3. 2010 je bil sestavljen zapisnik koordinacijskega sestanka v zadevi izvajanja splošno koristnega dela na Centru za socialno delo Radlje ob Dravi. V zapisniku je bilo določeno, da bo storilec opravljal delo od 8. 4. 2010 do 8. 7. 2010. Iz dopisa CSD Radlje ob Dravi, ki ga je sodišče prejelo 11. 5. 2010 in 1. 2. 2012 izhaja, da storilec splošno koristnega dela ni opravil; sodišče je 5. 3. 2012 izdalo sklep, s katerim je predlog storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist zavrglo, ter sklenilo, da se uklonilni zapor, določen v sklepu o določitvi uklonilnega zapora PRuz 467/2007 z dne 3. 10. 2007, izvrši in globa prisilno izterja; Višje sodišče je s sklepom PRp 355/2012 z dne 23. 5. 2012, pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PRuz 467/2007 z dne 5. 3. 2012. B-II.

5. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti, v kateri se vložnica sklicuje na navedbe pobudnika – Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, navaja, da je višje sodišče kršilo 8. točko prvega odstavka 155. člena ZP -1, saj je odločitev višjega sodišča v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Višje sodišče, ki je pritožbo zavrnilo, je v 5. točki obrazložitve sklepa navedlo, da je pri izvršitvi sklepa o določitvi uklonilnega zapora prvostopnega sodišča PRuz 467/2007 z dne 3. 10. 2007, potrebno spoštovati določila 44. člena ZP-1. 6. Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Ni mogoče pritrditi navedbi v zahtevi za varstvo zakonitosti o bistveni kršitvi določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, da je 5. točka obrazložitve odločbe višjega sodišča v nasprotju z izrekom. Višje sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti sodbo le v tistem delu, ki se nanaša na bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek (156. člen ZP-1). Sodišče mora tako po uradni dolžnosti preizkusiti ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral, ne pa tudi ali je zastarala izvršitev sankcije (na kar je v točki 5 sklepa opozorilo sodišče prve stopnje).

7. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti ne obrazlaga, v čem je v izpodbijanem sklepu kršitev 44. člena ZP–1, saj navaja le, da je iz razloga zagotavljanja načela enakosti pri razlagi določb o zastaranju izvršitve sankcij potrebno zagotoviti enotno sodno prakso. Tako posplošenih navedb o kršitvi zakona Vrhovno sodišče ni moglo presojati; ugotavlja pa, da višje sodišče z izpodbijanim sklepom sploh ni odločalo o zastaranju izvršitve sankcije. Iz v spisu priložene pobude državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je razvidno, da pobudnica teži k temu, da bi se Vrhovno sodišče opredelilo do pravnega vprašanja v zvezi z zastaranjem, o katerem z odločbo sodišča v konkretni zadevi še ni bilo odločeno.

8. Po ugotovitvi, da uveljavljana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 in 44. člena ZP-1 ni podana (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1), je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).