Jedro

Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa o predlogu predlagatelja ponovno odloči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (I. točka izreka sklepa in III. točka v delu, ki se nanaša na ukrep iz I. točke) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu prepustitev stanovanja v enostanovanjski hiši na naslovu B. v izključno uporabo predlagatelju (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je prepovedalo približevanje predlagatelju ter vstopanje v stanovanjske prostore v hiši na naslovu B. ter zadrževanje v bližini in približevanje hiši, v kateri predlagatelj živi na razdalji manj kot 200 metrov (II. točka izreka). Oba ukrepa je izreklo za čas dveh mesecev (III. točka). V presežku je sodišče zahtevek zavrnilo (IV. točka). Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper del sklepa, ki se nanaša na trajanje ukrepa iz I. točke, se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je sodišče že napačno navedlo, da naj bi predlagatelj zahteval prepustitev prostorov le za omejeno časovno obdobje 6 mesecev. Predlagatelj je predlagal prepustitev nepremičnine brez časovne omejitve in jo tudi obrazložil, saj nasprotni udeleženec ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Sodišče je napačno uporabilo določilo 20. člena ZPND, saj drugi in tretji odstavek jasno določata, da se lahko ukrep časovno omeji, če je oseba, zoper katero je ukrep naperjen, solastnik skupaj z žrtvijo stanovanja v skupni uporabi, če ima na zemljišču, na katerem je stanovanje v skupni uporabi stavbno pravico, pravico užitka ali rabe ali pa je skupaj z žrtvijo najemnik. Nasprotni udeleženec ni v nobenem izmed naštetih položajev, zato bi moralo sodišče izdati ukrep brez časovne omejitve po določbi prvega odstavka 20. člena ZPND.

3. Sodišče je pritožbo vročilo nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o preprečevanju nasilja v družini(1) med ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve določa tako ukrep prepovedi vstopiti v stanovanje, v katerem žrtev živi ter se zadrževati v določeni bližini tega stanovanja, kot tudi prepustitev stanovanja v skupni rabi (19. in 21. člen ZPDN). Sodišče lahko časovno omeji trajanje ukrepa prepustitve stanovanja v skupni rabi, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika stanovanja v skupni uporabi, če imata na zemljišču, na katerem je stanovanje v skupni uporabi stavbno pravico, pravico užitka ali rabe, ali če sta ga skupaj najela (drugi odstavek 21. člena ZPND). Po določilu prvega odstavka citiranega določila lahko sodišče na predlog žrtve naloži povzročitelju nasilja, ki z žrtvijo, ki jo je telesno poškodoval ali ji prizadejal škodo na zdravju ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice, živi v skupnem gospodinjstvu, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. To pomeni, da v tem primeru ukrep ni časovno omejen, kot pravilno izpostavlja pritožba.

6. V danem primeru je sodišče zmotno menilo, da predlagatelj predlaga časovno omejitev ukrepa za dobo 6 mesecev (navedbe v sodbi), saj je predlagatelj v predlogu predlagal zgolj časovno omejitev ukrepov, ki se nanašajo na prepoved približevanja predlagatelju ter vstopanja v stanovanjske prostore, ter zadrževanja in približevanja hiši v kateri predlagatelj živi (primerjaj I. in II. točko izreka predloga). Sodišče je tako zmotno štelo, da predlagatelj predlaga časovno omejitev ukrepa prepustitve stanovanja v skupni uporabi in ukrep časovno omejilo na 2 meseca, ni pa predloga presojalo v smislu prvega odstavka 21. člena ZPND.

7. V skladu z določbo 80. člena Zakona o pravdnem postopku(2) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti domneva, vendar pa mora sodišče, če iz okoliščin primer posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti. Pri prvostopenjskem sodišču se je o tem pojavil dvom ob zaslišanju nasprotnega udeleženca. Kot izhaja iz zapisnika (list. št. 17), je sodišče ugotovilo, da se nasprotni udeleženec ni sposoben jasno izražati ter zastopati svojih pravic. Prvostopenjsko sodišče je zato zaslišalo strokovno osebo centra za socialno delo, ki je povedala, da nasproti udeleženec nižje funkcionira, kakšne stvari težje razume, vendar mu niso odvzeli poslovne sposobnosti.

8. Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče ima sicer na razpolago le zapisnik o njegovem zaslišanju na naroku 25.4.2014, vendar je iz njega razvidno, da je izpovedba nasprotnega udeleženca popolnoma nerazumljiva in brez vsakega smisla, kar vzpostavlja resen dvom o vprašanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Ukrep, ki ga predlaga predlagatelj, predstavlja hud poseg v pravice nasprotnega udeleženca, posebej še ob upoštevanju njegovega ekonomsko socialnega položaja. Kot izhaja iz podatkov spisa, nasprotni udeleženec v postopku ne sodeluje, njegova izpoved pa je bila nerazumljiva.

9. Zato in zaradi že navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču. To naj v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa ob upoštevanju 21. člena ZPND o predlogu ponovno odloči. (1) Ur. l. RS, št. 16/2008, v nadaljevanju ZPND

(2) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP