Jedro

Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedenki tako zahtevna, da zahteva dodatni poglobljeni študij, obsežne analize ali preračune. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno tudi mnenje izvedenke v obravnavanem primeru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 3.083,40 EUR.

2. Toženec se pritožuje zoper sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V bistvenem navaja, da izvedenki za potrebe izdelave izvedenskega mnenja ni bilo treba preštudirati vseh listin v spisu (pisnih vlog toženca, zapisnikov glavnih obravnav in zvočnih posnetkov zaslišanj, dokazil o strokovni izobrazbi toženca in njegovi udeležbi na dodatnih izobraževanjih, detektivskega poročila s prilogami, judikatov, izpiskov iz sodnega registra idr.), temveč le listine, ki so bile relevantne za izvedbo njene naloge. Za izvedbo naloge so zadoščale navedbe iz spremenjene tožbe s prilogami in eventualno naknadno zbrane listine. Glede na to, da sodni spis ne vsebuje 2140 strani, temveč bistveno manj (dobrih 700 strani in 300 strani prilog) ni jasno, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo število strani. Izvedenka ni preštudirala zatrjevanega števila strani. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je izvedenki priznalo nagrado za študij 2140 strani. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Poleg tega ne bi smelo nekritično priznati nagrade za študij vseh listin v spisu, temveč le za tiste, ki so bistvene za izvedbo naloge. Izvedenka ni pojasnila, katero dodatno dokumentacijo je proučila. Ustreznih trditev v tej smeri ni podala, zato ji sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati nagrade za navedeno postavko. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo zaključka, da je izvedenka zbrala in proučila 309 strani dodatne dokumentacije. Izpodbijani sklep v tem delu ni obrazložen, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Ta kršitev je podana tudi zato, ker je obrazložitev sodišča prve stopnje glede zahtevnosti mnenja vsebinsko povsem prazna. Neutemeljeno je povečanje plačila za opravljeno delo za 80 %. Meni, da izračun višine izgubljenega dobička ne more predstavljati komplicirane matematične operacije. Vztraja, da izvedenka ni potrebovala strokovne literature v tujem jeziku in posebnih specialističnih strokovnih znanj za izdelavo mnenja. Izvedenka je postavljeno nalogo bistveno razširila. Posledično je sklepati, da je izvedenka za samoiniciativno razširjeni del izvedenskega mnenja potrebovala specialistično strokovno znanje oziroma tujo literaturo. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno priznalo dodatno plačilo, pri čemer svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo po temelju in višini. Glede materialnih stroškov sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj in v kakšni višini jih je priznalo. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Izvedenka je odgovorila na pritožbo toženca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Izvedenka ima v skladu z 249. členom ZPP pravico do povračila stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Kako se izvedensko delo vrednoti, določa Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018 in nadaljnji; v nadaljevanju Pravilnik). Ta za posamezna opravila določa nagrado glede na zahtevnost, čas oziroma obseg dela. Tako je nagrada za študij spisa odvisna od obsega spisa, nagrada za izdelano mnenje od njegove zahtevnosti, stroške pa sodišče vrednoti skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nadaljnji, na katerega napotuje 49. člen Pravilnika).

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen in da ga zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je odmerilo nagrado izvedenki po posameznih postavkah. Preverilo je, ali so priglašeni nagrada in stroški v stroškovniku glede na opravljeno delo in Pravilnik utemeljeni. Pri tem je navedlo zadostne razloge, ki omogočajo preizkus sklepa na pritožbeni stopnji. Toženec se s temi razlogi ne strinja, vendar to ne pomeni, da sklep ni obrazložen. Očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

8. Neutemeljena je pritožbena trditev, da izvedenki ni bilo treba preštudirati celotnega spisa, temveč le listine in priloge, ki so relevantne za izdelavo pisnega mnenja. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 18. 8. 2022 izvedenki naložilo, da na podlagi listin v sodnem spisu in dokumentacije, ki sta jo po potrebi dolžni predložiti stranki, poda izvedensko mnenje. Naloga izvedenki je bila jasno določena, tj. da preštudira celotni spis, pri čemer ni mogoče jasno ločiti dele spisov, ki se ne nanašajo na izvedenkino nalogo. Iz sodnega spisa izhaja, da je izvedenka ob prevzemu spisa preštudirala 630 listovnih številk, poleg tega so bile takrat v spisu priloge od A 1 do A 251, B 1 do B 10, C1 do C6 in D1, pri čemer nekatere strani in priloge vsebujejo večje število listov. Izvedenka je k odgovoru na pritožbo priložila osebni pregled štetja strani spisa. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da je izvedenka pri izdelavi izvedenskega mnenja preučila 2140 strani sodnega spisa (s prilogami), za kar ji je tudi bila priznana nagrada.

9. Toženec v pritožbi neutemeljeno nasprotuje odmerjeni nagradi za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedenki naložilo, da zbere dodatno dokumentacijo. Iz točke 1.8. pisnega izvedenskega mnenja in stroškovnika je razvidno, katero dokumentacijo in podatke je izvedenka dodatno pridobila in jih uporabila pri svojem delu. V odgovoru na pritožbo je še podrobneje pojasnila, za katero dodatno dokumentacijo je šlo in kolikšen je njen obseg. Zato je upravičena do priglašene nagrade za zbiranje in proučevanje 309 strani dodatne dokumentacije.

10. Sodišče prve stopnje je izvedenki postavilo več kompleksnih strokovnih vprašanj, na katera je v pisnem mnenju izvedenka odgovorila. Pri določitvi stopnje zahtevnosti je sodišče prve stopnje upoštevalo zlasti obsežnost naloge, ki jo je imela izvedenka. V stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa, je izvedenka pojasnila, da je pregledala obsežno dokumentacijo in pridobila dodatno dokumentacijo. Izpostavila je pisno interakcijo s sodiščem prve stopnje, pristojnim ministrstvom in tožečo stranko pri pridobivanju dokumentacije ter pojasnjevanje in usklajevanje pridobljenih podatkov s tožečo stranko, kar vse je bilo kompleksno in je terjalo dodaten čas. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi nadaljnja izvedenkina pojasnila v zvezi s pripombami toženca k njenemu mnenju. Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedenki tako zahtevna, da zahteva dodatni poglobljeni študij, obsežne analize ali preračune. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno tudi mnenje izvedenke v obravnavanem primeru, saj je pripravila 25 mesečnih tabel, analizirala dejanske popuste in izračunala potencialne popuste in mesečne ter celotne izgubljene prihodke po vrstah pregledov in po posameznih poslovnih strankah. Zato je izvedenki pravilno priznana nagrada za zelo zahtevno izvedensko mnenje v priglašeni višini.

11. Toženec v pritožbi neutemeljeno izpodbija 80-odstotno povečanje nagrade. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da so bila pri izdelavi mnenja potrebna nadstandardna znanja s področja metodologij izračunov izgubljenega dobička, ki jih ne vključujejo obvezni zahtevani sklopi specialističnega strokovnega znanja za sodne izvedence s področja poslovnih financ. Prav tako za strokovne izračune izgubljenega dobička ne zadostuje poznavanje sodne prakse oziroma pravnih stališč, kar tudi sicer ne more biti predmet izvedenskega dela. Ne drži pritožbeni očitek, da je izvedenka odrejeno izvedensko delo bistveno razširila. Po drugem odstavku 252. člena ZPP se lahko na zahtevo izvedenca v skladu s 7. členom ZPP izvedejo tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Zadeva, ki je predmet mnenja, je tudi po oceni pritožbenega sodišča kompleksna in zahtevna tako, da je zahtevala posebno specialistično strokovno znanje s področja metodologije izračuna odškodnine v obliki izgubljenih dobičkov, ki je pojasnjena na straneh 13-17 izvedenskega mnenja. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da gre za enostavno matematično operacijo. Po pravilni oceni sodišča prve stopnje je bila pri izdelavi mnenja potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku, ki jo je izvedenka navedla na 58. strani mnenja.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenki povračilo stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom. Višino stroškov za tiskanje in razmnoževanje pisnega izvida in mnenja je izvedenka izkazala z obračunom po njenem veljavnem ceniku, ki je sestavni del stroškovnika. Posledično niso utemeljene pritožbene navedbe, da odločitve sodišča prve stopnje glede priznanih stroškov ni mogoče preizkusiti po temelju in višini.

13. Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

14. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim 165. člena ZPP).