Jedro

Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenca. Kot tak pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 170055/2012 z dne 12. 11. 2012 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter tožbo zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep je znotraj 15 dnevnega pritožbenega roka tožeča stranka vložila vlogo, ki jo je naslovila „predlog za vrnitev v prejšnje stanje“. V njej navaja, da sklepa s pozivom na dopolnitev tožbe ni prejela. Dne 18. 4. 2013 naj bi namreč pooblaščenec tožeče stranke prejel le nalog za plačilo sodne takse, ki ga je 19. 4. 2013 skeniral in poslal pooblastitelju v plačilo. Ker je tožeča stranka sodno takso pravočasno plačala, bi pozivu na dopolnitev tožbe zagotovo sledila, če bi ga prejela. Zato smiselno predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker ne gre za katerega od primerov navedenih v 2. odstavku 366.a člena ZPP, je o pritožbi zoper sklep odločala sodnica posameznica (1. odstavek 366.a člena ZPP).

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka vloži takrat, kadar iz upravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zato izgubi pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP). Kot upravičen vzrok ni mogoče šteti napake, ki bi nastale na strani države oziroma sodišča, pač pa dogodke, na katere nista vplivala ne državni organ ne stranka. V konkretnem primeru tožeča stranka sodišču očita, da ji sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe ni vročilo, torej sodišču očita nezakonito postopanje, odpravi katerega pa so namenjena pravna sredstva in ne institut vrnitve v prejšnje stanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno vlogo tožeče stranke z dne 16. 7. 2013 naslovljeno „predlog za vrnitev v prejšnje stanje“ obravnavalo kot pritožbo.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaznalo, da družba S. d.o.o., ki ji je dala tožeča stranka pooblastilo za zastopanje po določbah ZPP, ne more biti pooblaščena za zastopanje. Zato je pozvalo A. J., ki ima opravljen državni pravniški izpit in je direktorica navedene družbe, da predloži pooblastilo tožeče stranke njej kot pooblaščenki in odobri vsa njena dejanja v postopku, kar je tudi storilo s predložitvijo pooblastila (A120).

7. V konkretnem primeru se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je izvršilno sodišče odločilo s sklepom o izvršbi VL 1700559/2012 z dne 12. 11. 2012. Po vloženem ugovoru dolžnika je bil navedeni sklep o izvršbi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Odločeno je bilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Po prejemu spisa je pravdno sodišče tožeči stranki hkrati poslalo plačilni nalog za plačilo oziroma doplačilo sodne takse za redni postopek in sklep z dne 16. 4. 2013, s katerim je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da mora v 15 dneh dopolniti tožbo tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek, in ponudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (sklep o pozivu na dopolnitev tožbe). Tožeča stranka trdi, da sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe v prejetem pisanju ni bilo.

8. Nedvomno iz vročilnice pripete k list. št. 37 izhaja, da je bil pooblaščenki tožeče stranke 18. 4. 2013 vročen tudi sklep iz redni številke 10, to pa je sklep o pozivu na dopolnitev tožbe. Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke z navedbo opravilne številke zadeve in rednih številk pisanj ter naslovnik pisanja in prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice (6. in 7. člen Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku) oziroma tožeča stranka nasprotnega niti ne zatrjuje. Vročilnica z dne 18. 4. 2013 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in 5. odstavkom 241. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP), torej med drugim tudi, da je bil tožeči stranki oziroma njeni pooblaščenki 18. 4. 2013 vročen sklep o pozivu na dopolnitev tožbe. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine vročilnice je sicer izpodbojno (4. odstavek 224. člena ZPP), kar poskuša tožeča stranka stranka doseči z obravnavano pritožbo.

9. Po oceni pritožbenega sodišča se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenca. Kot tak pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 6. člena OZ). Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.

10. Navedbe tožeče stranke, da v prejeti pisemski ovojnici ni bilo sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe, se tako izkažejo za neutemeljene. Tožeča stranka namreč v dokaz navedene trditve ni predložila nobenega primernega dokaza. K pritožbi so sicer priložene kopije elektronskih sporočil, s katerimi naj bi pooblaščenka tožeče stranke le tej poslala samo prejeti plačilni nalog v plačilo, ki pa so v italijanskem jeziku, zato jih sodišče ne more upoštevati (2. odstavek 104. člena v zvezi s 108. členom in 366. členom ZPP).

11. Glede na navedeno, pritožbeni očitek o nevročitvi sklepa s pozivom na dopolnitev tožbe ni utemeljen, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).