Jedro

Tožnik vodenju postopka kot nujnega ugovarja z argumentom, da pričakuje, da mu bo razlastitvena upravičenka pred nastopom posesti na razlaščenih nepremičninah zagotovila posest na zanj ustreznih nadomestnih zemljiščih, vendar ugovor v tej smeri - kot razlog za neizpolnjevanje pogojev po 1. odstavku 104. člena ZUreP-1, ne more biti upošteven. Odločba o razlastitvi namreč ni nezakonita, ker med postopkom med udeleženima strankama ni prišlo do sporazumne rešitve o odškodnini za razlaščena zemljišča. V skladu z 2. odstavkom 104. člena ZUreP-1 sta bili stranki glede odškodnine za razlaščeno zemljišče napoteni na Okrajno sodišče v Domžalah, da vložita predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Domžale (prvostopenjski organ) v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije zaradi gradnje glavne ceste Želodnik-Mengeš-Vodice, na odseku Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš, razlastila nepremičnine parc. št. 929/2, njiva s površino 189 m2, vl. št. ... k.o. ..., parc. št. 930/2, njiva s površino 1239 m2 in št. 932/2, njiva s površino 1157 m2, obe v vl. št. ... k.o. ... (1. točka izreka); odločila, da razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico in nastopi posest predmetnih nepremičnin z dnem izdaje razlastitvene odločbe (2. točka izreka); da je rok za začetek gradnje objekta, zaradi katerega je bila predlagana razlastitev, 6 mesecev po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja (3. točka izreka); da se vknjižba lastninske pravice v korist Republike Slovenije in izbris zaznambe razlastitvenega postopka na nepremičninah izvede v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Domžalah po uradni dolžnosti (4. točka izreka); da se razlastitvenega zavezanca in razlastitveno upravičenko glede odškodnine za razlaščeno zemljišče napoti na Okrajno sodišče v Domžalah, kjer lahko vložita predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku (5. točka izreka); da se razlaščeno zemljišče parc. št. 929/2, 930/2 in 932/2 k.o. ... izvzame iz zaščitene kmetije (6. točka izreka); da pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na razlaščenih nepremičninah (7. točka izreka) ter da stroški postopka niso zaznamovani (8. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je dne 21. 5. 2009 razlastitvena upravičenka Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev predmetnih nepremičnin v lasti tožnika. Nepremičnine so predvidene za gradnjo glavne ceste Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš (Uradni list RS, št. 48/04). V prvi fazi razlastitvenega postopka je prvostopenjski organ izdal odločbo št. 352-23/2009-24451 z dne 9. 9. 2009, s katero je bila ugotovljena javna korist in je bil uveden postopek razlastitve (odločba je postala pravnomočna 1. 10. 2009), v drugi fazi razlastitvenega postopka pa je ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo odločbe o razlastitvi določata 102. in 104. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03-ZZK-1 in 33/07-ZPNačrt, v nadaljevanju ZUreP-1). Ugotovil je, da je razlastitvena upravičenka razlog za izvedbo nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1 v zadostni meri obrazložila in utemeljila, predlogu razlastitvene upravičenke in ugotovitvam prvostopenjskega organa o njegovi utemeljenosti pa razlastitveni zavezanec tudi ni nasprotoval. Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in kot pravilno in kot zakonito potrdilo odločbo prvostopenjskega organa.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso razvidni upoštevni argumenti, ki bi v danem primeru utemeljevali uvedbo nujnega postopka razlastitve v skladu s 104. členom ZUreP-1. Razlog za uporabo nujnega postopka, ki ga je navedel prvostopenjski organ, in sicer, da razlastitvena upravičenka ne more začeti z deli, za katera so zagotovljena finančna sredstva in bo prišlo do zamude rokov, ki so opredeljeni v Letnem planu razvoja in obnavljanja cest za leto 2008, je zgolj pavšalne narave, saj se prvostopenjski organ sklicuje na informativno določene roke v časovno že preseženem planskem dokumentu. Pri tem pa ni pojasnjeno, kateri konkretni razlog naj bi terjal hitro pridobitev nepremičnin, zaradi česar po mnenju tožnika ni zadoščeno pogojem, da mora biti razlog izbire in potreba uporabe nujnega postopka dodatno obrazložena in utemeljena. Gre namreč za izjemo od rednega postopka, ki postopek razlastitve praviloma je. V konkretnem primeru poleg splošnih navedb, ki nujno obstajajo v vsakem postopku razlastitve (da so zagotovljena finančna sredstva in da je z uredbo določen rok za zaključek projekta), ni nobene dodatne obrazložitve in utemeljitve. Razlastitvena upravičenka bi zato morala voditi postopek po rednem in ne po nujnem postopku, kar potrjuje tudi sodna praksa (sodba, opr. št. I U 2/2009 z dne 29. 6. 2009). Da razlastitvena upravičenka projekta ni načrtovala v realnih rokih, da je postavila bistveno prekratek rok za izvedbo projekta, nato pa ta ista dejstva uporabila kot razlog za izvedbo nujnega postopka, izhaja iz dejstva, da je razlastitvena upravičenka po izdaji izpodbijane odločbe naknadno sprožila nov postopek parcelacije tožnikovih nepremičnin, ki se nahajajo neposredno ob že razlaščenih nepremičninah. Poleg tega je tožnik tudi lastnik posameznih nepremičnin v k.o. ... (parc. št. 214/2 in 217/3), ki se prav tako nahajajo na predvideni trasi predmetne glavne ceste, za katere pa se postopek razlastitve še niti ni pričel. Tožnik je tudi utemeljeno pričakoval, da bo upravni organ pri vodenju postopka in iskanju nadomestne nepremičnine upošteval interese vseh udeleženih strank v postopku. Tožnik je aktivni kmet, ki kmetijsko dejavnost opravlja kot svojo poklicno dejavnost, kmetija pa ima tudi status zaščitene kmetije. Po mnenju tožnika je potrebno pri nujnosti postopka pretehtati tudi negativne posledice, ki jih zaradi neutemeljenega hitenja upravnih organov doživlja tožnik in njegovi družinski člani, ki jim je razlastitev sama po sebi že prizadejala precejšnjo škodo. Tožnik utemeljeno pričakuje, da mu bo razlastitvena upravičenka pred nastopom posesti na razlaščenih nepremičninah zagotovila vsaj posest na drugih za njegovo kmetijo primerljivih in uporabnih kmetijskih zemljiščih. Tožnik meni, da mu v razlastitvenem postopku ni bilo ponujeno enakovredno nadomestno zemljišče, zaradi česar tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za izdajo razlastitvene odločbe. Razlastitvena upravičenka ima v svoji lasti nepremičnino parc. št. 936 k.o. ..., ki meji neposredno na zaključeno posestvo tožnika in bi v tem pogledu glede na to, da se ga razlašča za nepremičnine, ki se nahajajo ob robu zaključenega posestva, zagotovo predstavljala enakovredno nepremičnino. Po mnenju tožnika bi bila to edina primerna nepremičnina, ki je primerljiva z odvzetimi zemljišči, ki pa je razlastitvena upravičenka tožniku ne želi izročiti kot nadomestno zemljišče, čeprav za to ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi. Dalje navaja, da je drugostopenjski organ napačno uporabil materialni pravo s tem, da tožniku ni priznal pritožbenih stroškov, ki jih je le-ta priglasil v pritožbi. Na podlagi 4. odstavka 105. člena ZUreP-1 namreč stroške razlastitvenega postopka v celoti nosi razlastitveni upravičenec. Navedena določba predstavlja lex specialis glede na določbe ZUP, na katere se v drugostopenjski odločbi sklicuje upravni organ. Ker je pritožbeni postopek tudi del razlastitvenega postopka, je po mnenju tožnika drugostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo. Tožnik sodišču predlaga, da odpravi odločbo prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, odredi zemljiški knjigi, da se pri predmetnih nepremičninah ponovno vpiše kot lastnik tožnik do celote in da se ponovno vpiše zaznamba zaščitene kmetije, ter da je razlastitveni upravičenec dolžan najkasneje v roku 8 dni od pravnomočnosti sodbe tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka in stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila, vse pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Republika Slovenija, zastopana po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije, kot stranka z interesom v tem upravnem sporu odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tožbe je v nujnem postopku izdana odločba o razlastitvi nepremičnine s parc. št. 929/2, 930/2 in 932/2, vse k.o. ..., v lasti tožnika, pri čemer tožnik ugovarja kot neutemeljeni uporabi nujnega postopka.

Z odločbo, izdano v razlastitvenem postopku - 102. člen ZUreP-1 (ki ga organ lahko vodi na podlagi dokončne odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka) se (po izvedenem ugotovitvenem postopku) odloči o razlastitvi nepremičnin (določi se razlastitvenega upravičenca, razlastitvenega zavezanca in nepremičnine, ki so predmet razlastitve in glede katerih je bil z odločbo uveden razlastitveni postopek), določi se rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan začeti z gradnjo objektov, zaradi katerih je bila razlastitev uvedena in odloči se o zahtevi za prevzem ostalih nepremičnin zaradi izgube gospodarskega pomena (99. člen ZUreP-1), če je tako zahtevo razlastitveni zavezanec podal; lahko pa se odloči tudi o roku in datumu prevzema razlaščene nepremičnine, če se o njem stranke postopka dogovorijo. Če je postopek voden kot nujni (104. člen ZUreP-1), organ odloči tudi o odškodnini oziroma nadomestilu, če v postopku upravičenec in zavezanec skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu oziroma, če sporazum ni sklenjen, napoti stranki na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, če pa je spor o pravici do odškodnine, pa stranki napoti na pravdo. Po mnenju sodišča je možnost določitve odškodnine (v primeru sporazuma) v nujnem razlastitvenem postopku določena iz razloga, da bi razlastitveni zavezanec v nujnem postopku ne bil v bistveno slabšem pravnem položaju kot razlastitveni zavezanec v rednem postopku, v katerem razlastitveni upravičenec pridobi lastninsko pravico s pravnomočno odločbo o razlastitvi in (naknadno) pravnomočno odločbo ali sporazumom o odškodnini, posest pa pridobi šele tedaj, ko plača odškodnino (103. člen ZUreP-1), medtem ko je v nujnem postopku izvršljiva že prvostopna razlastitvena odločba, ki ni niti dokončna, ki pa zadostuje za prenos lastninske pravice in pridobitev posesti (1. odstavek 104. člena ZUreP-1).

Nujni postopek je po določbi 1. odstavka 104. člena ZUreP-1 mogoče voditi, če se razlastitev zahteva za namene iz 1. in 2. odstavka 93. člena ZUreP-1, ki terjajo hitro pridobitev nepremičnin; razlog za nujni postopek in potreba po uporabi tega postopka pa morata biti dodatno obrazložena in utemeljena.

V obravnavanem primeru iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je razlastitvena upravičenka Republika Slovenija zahtevala, da se razlastitveni postopek vodi kot nujni postopek, iz razlogov, da so roki izvajanja del, zaradi katerih je zahtevana razlastitev nepremičnin, last razlastitvenega zavezanca, opredeljeni s Sklepom o soglasju k letnemu planu razvoja in obnavljanja AC za leto 2008, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/2008); da je izgradnja GC Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš predvidena z nacionalnim programom izgradnje avtocestnega omrežja; da so za izgradnjo glavne ceste Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš zagotovljena tudi finančna sredstva, s samo gradnjo pa so povezani veliki stroški, od realizacije gradnje v predvidenih rokih pa je odvisna tudi pravočasna realizacija nacionalnega programa izgradnje avtocest. Kot dokaz za svoje trditve pa je predložila Sklep o soglasju k Letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 in Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 ter Terminski plan izvajanja del. Prvostopenjski organ je navedeno obrazložitev razlogov štel za zadostno podlago za vodenje postopka kot nujnega, s čimer pa se strinja tudi sodišče. Sodišče tudi ugotavlja, da je prvostopenjski organ v postopku tožniku dal možnost, da se opredeli do vseh navedb razlastitvene upravičenke, vendar pa tožnik tekom postopka zoper vodenje postopka kot nujnega ni imel nobenih ugovorov, niti v svoji vlogi z dne 7. 6. 2009 in njeni dopolnitvi z dne 11. 6. 2009, niti na ustni obravnavi z dne 2. 9. 2009 in 23. 11. 2009. Med postopkom pa je tožnik vztrajal, da se mu kot nadomestno zemljišče dodeli izključno parc. št. 936 k.o. ..., v lasti Republike Slovenije in v upravljanju SKZG RS, katera se nahaja v neposredni bližini odvzetih zemljišč. Razlastitvena upravičenka je sklad večkrat zaprosila, ali je možno izvesti menjavo s predlaganim zemljiščem (dopisi DARS z dne 12. 9. 2007, 25. 2. 2008, 30. 6. 2008), vendar iz dopisa sklada z dne 6. 3. 2009 izhaja, da to ni možno, kot nadomestno zemljišče pa je bila ponujena parc. št. 366 k.o. ..., na kar pa tožnik ni pristal. Tožnik vodenju postopka kot nujnega ugovarja z argumentom, da pričakuje, da mu bo razlastitvena upravičenka pred nastopom posesti na razlaščenih nepremičninah zagotovila posest na zanj ustreznih nadomestnih zemljiščih, vendar ugovor v tej smeri - kot razlog za neizpolnjevanje pogojev po 1. odstavku 104. člena ZUreP-1, ne more biti upošteven. Odločba o razlastitvi namreč ni nezakonita, ker med postopkom med udeleženima strankama ni prišlo do sporazumne rešitve o odškodnini za razlaščena zemljišča. V skladu z 2. odstavkom 104. člena ZUreP sta bili stranki glede odškodnine za razlaščeno zemljišče napoteni na Okrajno sodišče v Domžalah, da vložita predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku (5. točka izreka).

Tožnik tudi ne more biti uspešen z ugovorom, da je bil terminski plan izgradnje cestnega odseka nerealen, ker so bili roki prekratko postavljeni, saj določitev terminskega plana ne more biti predmet presoje upravnega organa v predmetnem upravnem postopku.

Tožnik se v tožbi sklicuje na sodbo naslovnega sodišča, opr. št. I U 2/2009 z dne 29. 6. 2009 in meni, da je izpodbijana odločba izdana v nasprotju z razlogi navedene sodbe, čemur pa sodišče ne more pritrditi, ker ne gre za identičen primer. Sodišče je v navedenem primeru odločbo o razlastitvi, izdani po nujnem postopku, kot nezakonito odpravilo zaradi pomanjkljive obrazložitve in utemeljitve razlogov (upravni organ se je skliceval na 4. odstavek 7. člena ZUDVGA, ki ne more biti podlaga za nujni postopke, ter na Letni plan, ki ne konkretizira rokov, ki v postopku tudi ni bil predložen), zlasti pa iz razloga, ker razlastitvenemu zavezancu v ugotovitvenem postopku ni bilo omogočeno sodelovanje, kot bi mu po zakonu moralo biti, kršitev postopka v tej smeri pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podana.

V zvezi z ugovorom tožnika, ki se nanaša na stroške pritožbenega postopka, ki mu niso bili priznani (1. odstavek 114. člena ZUP), pa sodišče pripominja, da se tožnik ne more sklicevati v zvezi s stroški pritožbenega postopka na 4. odstavek 105. člena ZUreP-1 (odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec).

Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.