Jedro

Sodišče je v obravnavanem postopku za predodelitev otroka ponovno ugotavljalo, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka in zaključilo, da ml. hčerka pri nobenem od staršev ni kakorkoli ogrožena, ugotavljalo je sposobnosti obeh za vzgojo otroka ter izpostavilo dejstva, na podlagi katerih je zaključilo, da mati zagotavlja boljše možnosti za vzgojo in varstvo mladoletne hčerke ter, da je v korist ml. otroka tudi kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na predodelitev ml. L.B., roj. 2008 v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku in določitve preživnine s stroškovno posledico ter v točki II izreka spremenilo stike med ml. hčerko in tožečo stranko (tožnik), ki so bili določeni s IV. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 104/2011 z dne 16. 5. 2012 in jih določilo: 1. ob koncih tedna (vikendih): če ni drugačnega dogovora med staršema za vsak posamezni stik, preživi ml. otrok z očetom tri vikende v mesecu, in sicer prvi, tretji in četrti od petka, ko oče prevzame otroka v šoli po koncu otrokovih obveznosti in aktivnosti, do nedelje ob 19.00. uri, ko mati prevzame otroka na očetovem domu in 2. v času praznikov in počitnic: če ni drugačnega dogovora med staršema za vsak posamezni stik, preživi ml. otrok z očetom polovico prazničnega in počitniškega časa po predhodnem dogovoru med staršema. V točki III izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper citirano sodbo je po svoji pooblaščenki pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V stikih, ki jih je izvajal tožnik, je ml. L. ves čas izražala željo živeti z očetom in sorojenci, ki so bili v varstvu in vzgoji pri očetu, kar je oče reševal na ta način, da je vedno eden od sorojencev, ki so bili sicer njemu dodeljeni v varstvo in vzgojo, sobival z ml. L. pri materi. Ko se je brat E. dokončno odločil, da preneha z lastnim žrtvovanjem življenja pri materi zato, da ne bi bila L. sama, so se težave L., ko se je morala vračati s stikov nazaj k materi in k polsestri V., katero ima L. sicer rada, očitno pa je bolj navezana na ostale tri sorojence, ki živijo z očetom, vse bolj stopnjevale, zato je prišlo do vložitve zahtevka na predodelitev. Drži, da je pri ugotavljanju otrokove koristi potrebno imeti v vidu ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno korist, vendar je sodišče, ko je poskušalo ta pravni pojem največje otrokove koristi zapolniti vsebino, naredilo zmotne dokazne zaključke in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Odločitev sodišča tožnik kot oče šteje v izrazitem nasprotju z otrokovimi koristmi, tudi v nasprotju z izdelanim mnenjem izvedenke. Skromnost opremljenega najemniškega stanovanja očeta zagotovo ni odločujoča okoliščina pri zapolnitvi pravnega pojma največje otrokove koristi. Materialni položaj očeta zagotavlja dostojno življenje v pogledu njenega varstva in skrbi. Oče vse od razpada zveze pravdnih strank živi in se razdaja za svoje otroke. Mati je zaživela z novim partnerjem in v zadnjem času se je pokazalo, da je L. živela v skupnosti, kjer je vladalo nasilje novega partnerja, čemur je bila priča ml. L. Sodišče v škodo očeta pripisuje nezadosten nadzor pri izobraževanju otrok. Dokazni postopek je pokazal, da je sin D. uspešen v nadaljevanju srednješolskega izobraževanja, da se je sin E. med tem postopkom uspešno usposobil za poklic in da je takšna namera tudi najstarejše hčerke T. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da je oče edini, ki dosledno skrbi za izvajanje stikov, ki so izključno v njegovi finančni domeni ter da ob skromnih dohodkih invalidski pokojnini, varstvenem dodatku, denarni pomoči, botrstvu in občasnim enkratnim denarnim pomočem ves čas dobro skrbi za družino in otrokom zagotavlja sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo na ravni zahtev otrok enake starosti. Nedvomno je, da je življenjsko okolje za ml. L. pri očetu ugodnejše, zagotovljena večja varnost in enako velja za čustvene stike s sorojenci, prisotna je okoliščina večjega upoštevanja L. želja in potreb, ker je oče bolj sposoben slediti njenim potrebam, ker jih bolje prepoznava, družinske razmere so bistveno bolj stabilne kot pri materi, tudi v pogledu izobraževanja so vsi trije sorojenci skupaj z očetom sposobni zagotavljati L. vso potrebno pomoč pri izobraževanju. Pri očetu ima L. tudi že več znanih sovrstnikov. Tožnik kot oče je torej povsem sposoben zagotavljati uspešen telesnih in duševnih razvoj ml. hčerke, gledano tako kratkoročno kot dolgoročno in to v večji meri kot toženka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje ter ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi razjasnilo relevantne dejanske okoliščine, pomembne za odločitev, pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih (drugi odstavek 350. člena ZPP) niti v pritožbi očitanih kršitev. Sprejeta odločitev je pravilna, zato v izogib ponavljanju, sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišč prve stopnje, v zvezi z bistvenimi1 pritožbenimi očitki pa dodaja:

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek potem, ko je ugotovilo, da niso podani pogoji za predodelitev mladoletne hčerke pravdnih strank, enajst letne L., v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu (posledično pa tudi niso podani pogoji za določitev preživnine). Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila ml. hčerka pravdnih strank s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 104/2011 z dne 16. 5. 2012 zaupana v varstvo in vzgojo materi, s tožnikom pa so bili določeni osebni stiki. S to sodbo so bili starejši trije skupni otroci (T. roj. 1996, E.B., roj. 1999 in D., roj. 2001), zaupani v varstvo in vzgojo očetu - tožniku. Stiki z očetom so se redno izvajali in potrditvah tožnika je ml. hči ob koncu vsakega stika vse bolj izražala željo ostati pri očetu in sorojencih, kar so nekaj časa reševali s tem, da sta skupaj z ml. L. pri materi občasno živela starejša sestra T. ali brat E. Ker je ml. hči vse bolj zavračala odhode k materi in izražala stalno željo živeti pri očetu in sorojencih, tožnik meni, da dosedanja sodba ne zagotavlja več največjih koristi ml. hčerke in je zato vložil obravnavano tožbo.

6. V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Sodišče je v obravnavanem postopku za predodelitev otroka ponovno ugotavljalo, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka in zaključilo, da ml. hčerka pri nobenem od staršev ni kakorkoli ogrožena, ugotavljalo je sposobnosti obeh za vzgojo otroka ter izpostavilo dejstva, na podlagi katerih je zaključilo, da mati zagotavlja boljše možnosti za vzgojo in varstvo mladoletne hčerke ter, da je v korist L. tudi kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje. Tako je sodišče pravilno zaključilo, da okoliščine s katerimi je tožnik utemeljeval svojo tožbo na predodelitev ml. hčerke v vzgojo in varstvo njemu, niso izkazane, pri čemer je izhajalo iz temeljnega vodila zagotavljanja otrokove koristi2. 102. člen ZZZDR, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo3, določa dolžnost staršev, da morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi obširno povzemalo v postopku zbrano procesno gradivo (mnenje Centra za socialno delo, izpovedbi pravdnih strank, izpovedbo sina E. kot priče, izvedeniško mnenje izvedenke s področja klinične psihologije J.K.). Nadalje je sodišče zaradi natančne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, po ugotovitvi o nasilju v družini toženke, ponovno otvorilo glavno obravnavo ter opravilo ponoven neformalni razgovor z ml. L. Ustrezno je ocenilo tudi Poročilo Osnovne šole P.V. z dne 11. 12. 2017 in dopolnitev z dne 25. 9. 2018 ter tudi dopolnitev mnenja Centra za socialno delo z dne 7. 3. 2019. Zaradi obsežnega povzemanja vsebine izvedenih dokazov v obrazložitev sodbe so bistveni razlogi, na katerih temelji odločitev, nekoliko težje spoznavni, vendarle pa jih je sodišče v celoti in dovolj natančno ugotovilo in obrazložilo ter s tem zadostilo zahtevam določbe 8. člena ZPP, ki daje metodološke napotke za dokazno oceno.

8. Ne drži pritožbeni očitek, da je zavrnitev zahtevka na predodelitev ml. hčerke pravdnih strank v nasprotju z izdelanim izvedeniškim mnenjem izvedenke. Sodišče je tudi izvedeniško mnenje dokazno ocenilo ter ga ustrezno ovrednotilo v skupni dokazni oceni. V točki 10 obrazložitve je povzelo ugotovitve izvedenke glede starševskih zmožnosti tožnika kot očeta ter v točki 11 materine - toženkine zmožnosti izvrševanja starševskih nalog. Nadalje je sodišče ocenilo izvedenkine zaključke glede osebnostne strukture vsakega od staršev (v točki 13) in zaključilo, da oče prepoznava L. navezanost do sorojencev in vzpodbuja stike z njimi, postavlja L. želje in njeno dobro počutje v ospredje, napačno pa dojema L. pričakovane stiske ob prehodu od enega do drugega starša in težave pri prilagajanju na nove življenjske razmere. Pravilno sodišče izpostavlja zaključke izvedenke glede očetovih neugodnih okoliščin pri skrbi za L. in izvajanju stikov: nezaposlenost, finančna stiska, telesne in zdravstvene težave, neugodne stanovanjske razmere in kritičen odnos do bivše partnerke - L. mame. V nadaljevanju je sodišče ocenjevalo izvedenkine zaključke glede materinih (toženkinih) sposobnosti skrbeti za mladoletno hčerko: vzpodbujanje k učenju, samostojnosti pri skrbi zase, oblikovanje delovnih navad, dobrih odnosov z drugimi, skrb za opravljanje šolskih obveznosti, postavljanje realističnih omejitev, urejene stanovanjske razmere, vzpodbujanje stikov L. z očetom. Pri tem je vrednotilo tudi, s strani izvedenke navedene neugodne okoliščine na materini strani: neugoden delovni urnik in pogoste odsotnosti od doma (ob zaključku glavne obravnave je to dejstvo spremenjeno, ker toženka ni več zaposlena) in finančna stiska. Nadalje je v točki 12 ocenilo izvedenkine ugotovitve glede osebnostnih lastnosti, pogojev in želja ml. L. Bistvo njenih zaključkov je, da je ml. L. primerno razvita, dobro psihosocialno prilagojena in dobro vključena v šolsko skupino in učno uspešna. Tako do očeta kot do mame izkazuje varno navezanost in naklonjenost, kot tudi do obeh bratov in sester. Izvedenka ugotavlja, da ima ml. hči prilagoditvene težave ob prehodih, kar pa se je v zadnjih mesecih zmanjšalo. Ob dosedanjem načinu bivanja in izvajanja stikov se L. dobro počuti in tudi v prihodnje bi želela imeti redne in pogoste stike z očetom in sorojenci ter drugimi člani. Ko je izvedenka preverjala L. željo s katerim od staršev bi želela živeti, je ml. hči v več okoliščinah povedala, da ima rada oba starša, ki sta oba dobra starša in se nikakor ne bi mogla odločiti za življenje z enim ali drugim.

9. Povzete bistvene zaključke izvedenke je sodišče v nadaljevanju dokazno presojalo tudi v povezavi z ugotovitvami mnenja Centra za socialno delo, iz katerega je razbrati, da L. prehod k očetu Center za socialno delo ne prepoznava kot otrokovo največjo korist, kar dodatno utemeljujejo s tem, da prehod k očetu ni garancija, da bi v bodoče trajno sobivala z drugimi sorojenci, da je oče manj angažiran za šolsko uspešnost, zato je prognoza dokončanja izobraževanja L. boljša pri materi. Tudi po mnenju CSD je L. bivanje pri očetu v času stikov dovolj obsežno, da zadovolji njeno potrebo po druženju z očetom. V tem času ni obremenjena s šolskimi nalogami in učenju. zato ga lahko v celoti izkoristi za druženje z očetom, bratoma in sestro ter ga posveti igri in drugim prostočasnim dejavnostim.

10. Sodišče pravilno povzema tudi Poročilo Osnovne šole P.V., ki potrjuje dobro vključenost ml. L. v oddelčno skupnost, uspešen zaključek 4. razreda, vestnost in mirnost L., njeno spoštljivost do učiteljev in strokovnih delavcev ter izključno materino (toženkino) skrb in sodelovanje s šolo. Nadalje je sodišče v točki 19 povzelo ugotovitve šolske svetovalne službe po drugem neformalnem razgovoru z ml. L. v marcu 2019, da L. v šoli deluje zadovoljno, srečno, ocene so dobre, da prihaja v šolo urejena in ima širok krog prijateljic.

11. Pritožba zato neutemeljeno očita, da je sodišče dalo preveliko dokazno težo preskromno opremljenemu tožnikovemu stanovanju. Nadalje tudi ne drži, da je premalo upoštevalo željo ml. hčerke po bivanju z očetom in njenimi sorojenci. Kot je pojasnjeno, se je sodišče izčrpno posvetilo ugotavljanju največje koristi ml. otroka, ki je temeljni postulat družinskega prava. Sodišče druge stopnje verjame tožniku, da se zelo razdaja za svoje otroke (to je nenazadnje zapisala tudi izvedenka), vendar mora sodišče pretehtati vse okoliščine in sprejeti tako odločitev, ki je otroku v največjo korist. Glede na ugotovljeni dejanski stan pa nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je v L. največjo korist, da ostane zaupana v varstvo in vzgojo materi, ob nadaljnjem rednem izvajanju stikov z očetom in druženju s sorojenci.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 413. členu ZPP.

1 Določba 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). 2 Ustava RS v tretjem odstavku 53. člena določa, da država varuje družine, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Prvi odstavek 5.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pa določa, da morajo starši in druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Drugi odstavek določa, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. 3 Skladno s prvim odstavkom 290. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se postopki na podlagi ZZZDR, ki so bili uvedeni pred začetkom uporabe DZ (15. 4. 2019), dokončajo po določbah ZZZDR.