Jedro

Postopek predhodnega svetovanja mora biti izveden, razen če eden od staršev živi v tujini (druga alineja prvega odstavka 203. člena DZ).

Sploh ni nobene dileme, da za posameznika državljanstvo pomeni bonus, ker je zvezano z različnimi pravicami, ki jih pravni red posamezne države veže na državljanstvo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. tč. izreka).

II.Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca tega postopka sta starša mladoletne A. A. (roj. ... 2018). Mati je predlagala, da se njenemu imenu doda še njen (torej materin) priimek B., oče pa je predlagal, da zaprosi za to, da hči pridobi tudi državljanstvo Finske, katere državljan je tudi sam. Starša drug drugemu za navedeno namreč nista želela podati soglasja.

2.Sodišče prve stopnje je obema predlogoma ugodilo.

3.Zoper sklep se v delu, kjer se nadomešča materino soglasje glede vloge za pridobitev finskega državljanstva, slednja pritožuje (v tem delu postopka je nasprotna udeleženka). Navaja, da je sodišče s tem poseglo v suverenost tuje države. Potem pa še meni, da ni izkazano, da bi imela hči od finskega državljanstva kakšno korist; sama misli, da ga ne potrebuje in da je to neka neugotovljena splošna bodoča korist. Če je sodišče menilo, da gre za vprašanje izvajanja starševske skrbi glede odločitve, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, bi moralo očeta pozvati na predložitev zapisnika CSD o predhodnem svetovanju po 203. čl. DZ. Res je oče na CSD izjavil, da je tudi državljanstvo del otrokove identitete in se je o tem izrekel tudi CSD, vendar s tem ni bilo zadoščeno zahtevi po predhodnem svetovanju, meni pritožnica. Slednja še pravi, da ne nasprotuje, da deklica spoznava finsko kulturo in se uči finskega jezika, vendar nič od navedenega po njenem ni povezano z državljanstvom. Tudi kot državljanka RS lahko potuje na Finsko, obe državi sta članici EU. Če bo hči dobila tudi finsko državljanstvo, se pritožnica boji, da bo oče postopal povsem samovoljno, pridobil bo zanjo finske dokumente in brez njenega, torej materinega soglasja urejal vrsto pomembnih zadev za otroka. To bi bila škoda, ne pa korist, sklene pritožnica, ki zaznamuje še pritožbene stroške.

4.Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje pritožbene stroške.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločilna dejstva tega primera, relevantnih kršitev določb postopka ni storilo, odločitev pa je utemeljena po materialnem pravu.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Pridobitev državljanstva, tudi dodatnega, brez dvoma spada med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. čl. Družinskega zakonika; DZ).

8.Pritožbene trditve ne vzbujajo nobenega dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za nadomestitev materinega soglasja za vložitev zahteve za pridobitev finskega državljanstva, poleg slovenskega, ker je to deklici v korist.

9.Očitek o posegu v suverenost tuje države je absurden; ne gre za odločanje o državljanstvu, pač pa gre za nadomestitev soglasja za vložitev zahteve za pridobitev finskega državljanstva poleg slovenskega, kar jasno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa in tudi iz njegovih razlogov. Pravno urejanje področja državljanstva je suverena pravica posamezne države in zato sploh ni gotovo, ali bo Finska državljanstvo tudi podelila.

10.Očitek o pomanjkanju predpostavke oprave predhodnega svetovanja pred CSD ne drži. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo jasne in pravilne razloge v tč. 18, s čimer se pritožba ne sooči; postopek predhodnega svetovanja mora biti izveden, razen, če eden od staršev živi v tujini (druga alineja 1. odst. 203. čl. DZ). Predlagatelj nesporno živi na Finskem, četudi ima v Sloveniji začasno prebivališče. Ampak svetovalni postopek je bil kljub temu opravljen, le da mati očitno ni zadovoljna z njegovim rezultatom.

11.Sploh ni nobene dileme, da za posameznika državljanstvo pomeni bonus, ker je zvezano z različnimi pravicami, ki jih pravni red posamezne države veže na državljanstvo. Čeprav sta tako Finska kot Slovenija članici EU, državljanstvo obeh držav oz. vsake posamezne članice kljub temu še ima svoj pomen. Vsekakor omogoča participacijo pri različnih družbenih (političnih, športnih, idr.) aktivnostih drugače, kot to velja za nedržavljane oz. za državljane drugih držav članic. Vsekakor gre tudi za boljšo integracijo v državi ter tesnejšo vez kot del posameznikove identitete. Če je materina identiteta samo slovenska, očetova pa samo finska, je za deklico prednost, če ima obe, k temu pa državljanstvo gotovo prispeva in nikakor ne škodi. Bojazen, da je to združeno z morebitno samovoljo očeta pri urejanju pomembnih zadev, je preuranjena in predvsem pavšalna. Mati denimo ne identificira nobene dolžnosti, ki bi doletela hčer ob morebitni uspešni zahtevi za pridobitev državljanstva Finske, ki bi bila deklici v škodo.

12.Ker je odločitev v interesu otroka, kot je prepričljivo pojasnjeno v razlogih izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP. Na podlagi 1. odst. 101. čl. ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, saj je potekal v korist njune mladoletne hčerke.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 151, 203, 203/1, 203/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.