Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od toženke zahteval povrnitev škode, ki jo je utrpel na svojem vozilu zaradi prometne nesreče dne 7. 6. 2010 ob 10:20.uri, ki naj bi jo v celoti povzročil toženkin zavarovanec. Toženka je ugovarjala, da bi do prometne nesreče dejansko prišlo na zatrjevanem kraju in na zatrjevan način. Zatrjevala je, da je škodni dogodek navidezen (simuliran, fingiran).

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 17.669,44 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in povračilo pravdnih stroškov zavrnilo ter odločilo, da je tožnik dolžan povrniti toženki njene pravdne stroške. Ker tožnik ni dokazal, da bi do prometne nesreče prišlo na kraju in na način, kot je zatrjeval, ni dokazal obstoja toženkinega nedopustnega ravnanja in obstoja vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem. Odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca in posledično toženke ni podana (prvi odstavek 965. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje. Vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo v obravnavani zadevi ni podana (Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 45/2011 z dne 26. 9. 2011).

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: „Ali je določilo 944. člena OZ (ki določa, če zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzroči zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično) upoštevno tudi v primeru, ko je ugotovljeno, da je škodni dogodek nastal na zatrjevan način, vendar pa celotna zatrjevana škoda ni nastala v tem škodnem dogodku oziroma ali dejstvo, da manjši del zatrjevane škode ni mogel nastati v škodnem dogodku, do katerega je nedvomno prišlo, pomeni negacijo vzročne zveze med škodnim dogodkom in celotno nastalo škodo?“ Navaja, da oškodovancu ni mogoče očitati povzročitve zavarovalnega primera s prevaro, ko je ugotovljeno, da je do zavarovalnega primera nedvomno prišlo, so pa bile na poškodovani stvari ugotovljene tudi poškodbe, ki v škodnem dogodku niso mogle nastati, saj so oškodovanci v večini primerov laiki na področju avtomobilske stroke in ne znajo vedno natančno povzeti poškodb na vozilu. Iz jezikovne razlage 944. člena OZ tudi ne izhaja, da zavarovalnica ni zavezana za dajatve, če je zatrjevana škoda višja od dejansko nastale, ampak samo, če je zavarovalni primer povzročen s prevaro. Dejstvo, da je manjši del škode ni nastal v škodnem dogodku, ne pomeni, da celotna zatrjevana škoda ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, ampak pomeni samo to, da vzročna zveza ni podana zgolj glede škode, ki v škodnem dogodku ni mogla nastati. Pritožbeno sodišče se je neutemeljeno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 45/2011, saj ne gre za primerljivo zadevo z obravnavano. V citirani zadevi je bilo ugotovljeno, da se škoda ni ujemala ne po višini, širini, obsegu in intenzivnosti, v obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, da v škodnem dogodku ni mogel nastati zgolj manjši del škode.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).