Jedro

Domnevo insolventnosti dolžnika v primeru začetka stečajnega postopka na predlog dolžnika lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. To pa pomeni, da bi v primeru začetka stečaja na predlog samega dolžnika, dolžnik kot pritožbeni razlog lahko uveljavljal zgolj bistvene kršitve postopka pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka.

V insolvenčnih postopkih je izrecno poudarjeno načelo hitrosti postopka. Zakon ureja procesni položaj v obliki prekinitve postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (predhodni postopek) zgolj v primeru, ko je po vložitvi predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnik vložil predlog za odpravo insolventnosti s prisilno poravnavo. Glede na to, da je v konkretnem primeru predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, do takšne situacije niti ni moglo priti.

Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka je v dispoziciji predlagatelja samo v času predhodnega postopka, to je do izdaje sklepa o začetku stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 4. 2013 (redna št. 8) začelo stečajni postopek nad dolžnikom in za upravitelja imenovalo A. A. 2. V pritožbenem roku je zoper sklep o začetku stečajnega postopka v imenu dolžnika vložil pritožbo (redna št. 13 in ponovno vpisana pod redno št. 125) B. B., zakoniti zastopnik dolžnika. Nasprotoval je začetku stečajnega postopka nad dolžnikom s sklicevanjem na bistveno spremenjene razmere na trgu, ki naj bi neposredno vplivale na poslovanje podjetja. Hkrati pa se je skliceval na njegovo prošnjo za prekinitev stečajnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče stečajni postopek nad dolžnikom začelo na predlog samega dolžnika. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija, da je bil z njegove strani vložen predlog za začetek stečajnega postopka (redna št. 1), z dne 21. 2. 2013, ki je na prvostopenjsko sodišče prispel 1. 3. 2013. Pritožnik v pritožbi tudi ni izpodbijal, da je ob vložitvi predloga imel položaj zakonitega zastopnika dolžnika. Na ta položaj se je pritožnik skliceval tudi v samem predlogu. Na ta način je prvostopenjsko sodišče vlogo pravilno obravnavalo kot predlog, vložen s strani samega dolžnika.

5. Četudi je besedilo predloga dolžnika (redna št. 1) deloma nejasno, saj se po eni strani sklicuje na začetek stečajnega postopka, po drugi strani pa na postopek izbrisa podjetja iz sodnega registra pravnih oseb, do česar lahko pride v posledici različnih načinov prenehanja pravnih oseb, pa pritožnik v pritožbi ne uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje njegovo vlogo moralo drugače obravnavati in ne kot predlog za začetek stečajnega postopka, kot je naslovljena tudi sama vloga.

6. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) olajšuje položaj dolžnika pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka na ta način, da dolžniku ni potrebno utemeljevati svoje insolventnosti in prilagati dokaze o teh okoliščinah (tretji odstavek 232. člena ZFPPIPP). Pri vložitvi predloga za začetek stečaja s strani dolžnika se namreč ta dejanska predpostavka za začetek stečajnega postopka predpostavlja že na podlagi vloženega predloga dolžnika, ki vsebuje identifikacijske podatke o dolžniku in zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek (prvi odstavek 232. člena ZFPPIPP).

7. Domnevo insolventnosti dolžnika v primeru začetka stečajnega postopka na predlog dolžnika lahko izpodbija samo družbenik dolžnika (tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da bi v primeru začetka stečaja na predlog samega dolžnika, dolžnik kot pritožbeni razlog lahko uveljavljal zgolj bistvene kršitve postopka pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka.

8. Pritožnik je v pritožbi prvostopenjskemu sodišču očital, da je odločitev o začetku stečaja sprejelo še preden je odločilo o prošnji z dne 11. 5. 2013 za prekinitev stečajnega postopka. V insolvenčnih postopkih je izrecno poudarjeno načelo hitrosti postopka. Zakon ureja procesni položaj v obliki prekinitve postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (predhodni postopek) zgolj v primeru, ko je po vložitvi predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnik vložil predlog za odpravo insolventnosti s prisilno poravnavo (152. člen ZFPPIPP). Glede na to, da je v konkretnem primeru predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, do takšne situacije niti ni moglo priti. Sicer pa se je pritožnik v pritožbi skliceval na vlogo z dne 11. 5. 2013, ki je v spisu evidentirana pod redno št. 11 in je na prvostopenjsko sodišče prispela 14. 5. 2013, torej po izdaji izpodbijanega sklepa.

9. Pritožnik se v pritožbi sklicuje tudi na spremenjene razmere na trgu dela v času od podanega predloga za začetek stečajnega postopka. Tako spremenjene okoliščine bi dolžniku omogočale, da bi pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka svoj predlog umaknil (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP). Tega pritožnik niti ne zatrjuje, niti le-to ni razvidno iz podatkov spisa. Ker je odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka v dispoziciji predlagatelja samo v času predhodnega postopka, to je do izdaje sklepa o začetku stečaja, s takšnim predlogom pritožnik po izdaji izpodbijanega sklepa niti ne bi mogel več uspeti. To pa pomeni, da je prvostopenjsko sodišče imelo ustrezno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa na predlog samega dolžnika.

10. S tem so izčrpane vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo morebitnih drugih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).