Jedro

Zmotno je pritožbeno naziranje, da ima stečajni dolžnik kljub osebnemu stečaju delno, stečajna upraviteljica pa omejeno procesno sposobnost (soglasje stečajnega dolžnika k določenim procesnim dejanjem stečajnega upravitelja kot njegovega zakonitega zastopnika). Procesna dejanja so lahko načeloma le nepogojna. Stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (prvi in drugi odstavek 77. člena ZPP). Pri osebah z omejeno poslovno sposobnostjo zakon določa pravne posle, ki jih lahko taka oseba sklepa samostojno. Glede teh poslov ima polno procesno sposobnost. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju ima polno procesno sposobnost le pri razpolaganju s premoženjem in pravicami, ki ne spadajo v stečajno maso (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Glede premoženja, ki spada ali bi lahko spadalo v stečajno maso, pa ga v pravdah zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP).

Zakoniti zastopnik lahko v imenu stranke opravlja vsa pravdna dejanja. Le če je v posebnih predpisih določeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje za vložitev ali umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, ali za sklenitev sodne poravnave, sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje (prvi odstavek 79. člena ZPP). ZFPPIPP za umik tožbe z odškodninskim tožbenim zahtevkom ne predpisuje posebnih dovoljenj niti stečajnega sodišča (ne gre za pravne posle in procesna dejanja, določena v 322. členu ZFPPIPP) niti stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj torej kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne tožbo v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika k umiku odškodninske tožbe ni potrebno. Ne ZFPPIPP ne v ZPP torej ni podlage za pritožbeno naziranje, da stečajni upravitelj potrebuje soglasje stečajnega dolžnika v osebnem stečaju za materialne procesne dispozicije (umik tožbe) že zato, ker bi rezultat pravde za uveljavitev odškodnine utegnil spremeniti premoženjski položaj stečajnega dolžnika po koncu stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe in postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 612 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Identično pritožbo vlagata stečajna upraviteljica in stečajni dolžnik. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Predlagata spremembo – razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno – nadaljnje odločanje. Navajata, da je umik tožbe neupošteven, ker stečajna upraviteljica ni imela samostojne procesne legitimacije. ZFPPIPP2 niti ZPP nimata eksaktnih določil o procesni legitimaciji fizične osebe v osebnem stečaju. To vprašanje je treba presojati ob smiselni uporabi 386. člena ZFPPIPP, ki govori o omejitvi poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika v osebnem stečaju. Poslovna in procesna sposobnost je stečajnemu dolžniku odvzeta le delno – glede razpolaganja z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. V vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali bo izid pravde vplival na obseg stečajne mase in s tem na pravice upnikov, ali tudi na pravice stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in po njem. Če bi vplival na premoženjski in pravni položaj stečajnega dolžnika po koncu stečajnega postopka, dolžniku ni dopustno v celoti odvzeti procesne sposobnosti, ker bi bilo s tem prekomerno poseženo v njegove pravice. V obravnavanem primeru gre za tak položaj. Stečajna upraviteljica je obvestila sodišče o vplivu te pravde na dolžnikove pravice in obveznosti po stečajnem postopku. V njem so v pretežni meri prijavljene prednostne terjatve. Stečajnemu dolžniku ne bodo odpuščene in jih bo moral plačati po koncu stečajnega postopka. S prejeto odškodnino v tej pravdi bi bile lahko poplačane, tožnikove obveznosti po stečajnem postopku pa s tem nižje. Zato mu ni mogoče odreči procesne sposobnosti v pravdi. Umik tožbe bi bil veljaven le, če bi z njim soglašala stečajna upraviteljica in stečajni dolžnik. Ker z umikom tožbe ni soglašal, ampak mu je ostro nasprotoval, sodišče umika ne bi smelo upoštevati. Umik tožbe ni bil skladen s pravili pozitivne zakonodaje. Izpodbijani sklep je treba razveljaviti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži, da ZFPPIPP in ZPP nimata eksaktnih določil o procesni legitimaciji fizične osebe v osebnem stečaju. Vendar se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki urejajo pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

5. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika (fizične osebe) omeji. Na podlagi prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP glede premoženja, ki spada v stečajno maso, ali bi po stališčih sodne prakse lahko kakorkoli vplivalo na njen obseg3, z začetkom stečajnega postopka in do njegovega konca nima več materialnopravnega upravičenja za razpolaganje z njim. Posledično po določbi 386. člena v zvezi z 245. členom in drugim odstavkom 97. člena ZFPPIPP glede tega premoženja ves čas trajanja postopka osebnega stečaja tudi nima več nobenih procesnih upravičenj. Kot zakoniti zastopnik ga zastopa stečajni upravitelj. To velja tudi za obravnavano zadevo, v kateri teče pravda o tožnikovem odškodninskem zahtevku, ki lahko vpliva na stečajno maso. Stečajna upraviteljica je z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom pridobila pooblastilo za njegovo zastopanje in vodenje poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Po samem zakonu je pridobila tudi vsa pooblastila za zastopanje tožnika v tej pravdi.

6. Zmotno je pritožbeno naziranje, da ima stečajni dolžnik kljub osebnemu stečaju delno, stečajna upraviteljica pa omejeno procesno sposobnost (soglasje stečajnega dolžnika k določenim procesnim dejanjem stečajnega upravitelja kot njegovega zakonitega zastopnika). Procesna dejanja so lahko načeloma le nepogojna.4 Stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (prvi in drugi odstavek 77. člena ZPP). Pri osebah z omejeno poslovno sposobnostjo zakon določa pravne posle, ki jih lahko taka oseba sklepa samostojno. Glede teh poslov ima polno procesno sposobnost. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju ima polno procesno sposobnost le pri razpolaganju s premoženjem in pravicami, ki ne spadajo v stečajno maso (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Glede premoženja, ki spada ali bi lahko spadalo v stečajno maso, pa ga v pravdah zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP).

7. Zakoniti zastopnik lahko v imenu stranke opravlja vsa pravdna dejanja. Le če je v posebnih predpisih določeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje za vložitev ali umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, ali za sklenitev sodne poravnave, sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje (prvi odstavek 79. člena ZPP). ZFPPIPP za umik tožbe z odškodninskim tožbenim zahtevkom ne predpisuje posebnih dovoljenj niti stečajnega sodišča (ne gre za pravne posle in procesna dejanja, določena v 322. členu ZFPPIPP) niti stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj torej kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne tožbo v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika k umiku odškodninske tožbe ni potrebno. Ne ZFPPIPP ne v ZPP torej ni podlage za pritožbeno naziranje, da stečajni upravitelj potrebuje soglasje stečajnega dolžnika v osebnem stečaju za materialne procesne dispozicije (umik tožbe) že zato, ker bi rezultat pravde za uveljavitev odškodnine utegnil spremeniti premoženjski položaj stečajnega dolžnika po koncu stečajnega postopka.

8. Zmotno je tudi pritožbeno naziranje, da sodišče spričo preklica umika tožbe ne bi smelo upoštevati umika tožbe. Izjava o umiku tožbe je nepreklicno, nepogojno, neposredno učinkujoče procesno dejanje. Učinkovati začne, ko se z izjavo o umiku tožbe seznani sodišče. Tožnik umika tožbe ne more preklicati, čeprav (deklaratorni) sklep o umiku in ustavitvi postopka še ni izdan in čeprav se tožena stranka o umiku še ne izjavi. Po splošnih pravilih bi bil preklic umika tožbe možen le, če bi ga sodišče prejelo prej ali vsaj hkrati z izjavo o umiku tožbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Sodišče je prejelo umik tožbe 12. 1. 20225, preklic umika tožbe pa 16. 2. 20226. Tožeča stranka torej od dne, ko se je sodišče seznanilo z umikom tožbe (12. 1. 2022), slednjega ni mogla več preprečiti. Tožena stranka je podala soglasje k umiku tožbe7. Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka je torej izdan ob pravilni uporabi 188. člena ZPP.

9. Pritožbeni razlogi niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen s kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/07 s spremembami. 3 VS RS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016. 4 Primerjaj: Galič, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Druga knjiga, GV Založba 2005, stran 33. 5 List. št. 56. 6 List. št. 57. 7 Sodišče ga je prejelo 11. 4. 2022 – list. št. 61.