- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba U 364/92
ECLI:SI:VSRS:1993:U.364.92 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni bilo prijavljeno stalno prebivališče na dan plebiscita 23.12.1990.
Izrek
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS - Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), ker je ugotovila, da na dan 23.12.1990 ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
V tožbi tožnica navaja, da živi v Ljubljani že od 3.9.1990, vendar ji takrat fant, s katerim je živela, ni dovolil, da bi prijavila stalno prebivališče, kar bi morala tožena stranka upoštevati. Ker njena eksistenca ni ogrožena, saj ima službo, prosi za ugodno rešitev tožbe. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V stvari gre za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, po katerem pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, če vloži vlogo za pridobitev državljanstva v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Če katerikoli od navedenih pogojev ni podan, državljanstva Republike Slovenije na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Ker v tem primeru tožnica 23.12.1990 ni bila stalno prijavljena na območju Slovenije, kar niti sporno ni, je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na tej pravni podlagi. Na odločitev o stvari pa ne morejo vplivati okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato tožnica s tožbo ni mogla uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).