Jedro

Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.

Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.

Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani prvi alineji II. točke izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 1269/07 z dne 13. 9. 2007 na predlog upnika zoper dolžnike za izterjavo upnikove terjatve: - zneska 86.647,01 EUR, - pogodbenih zamudnih obresti, ki znašajo 4,5% nad pogodbeno obrestno mero v višini 3-mesečni Euribor s pribitkom 3,125% letno, ter tečejo od zneska 56.352,00 EUR od dne 10. 9. 2014 dalje do plačila, - stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s tem sklepom o izvršbi, ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 8 dnevnega roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila, dovolilo izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah hipotekarne dolžnice L. Z., z rubežem plače, regresa, jubilejne nagrade, povračila potnih stroškov in dnevnic ter povračila stroškov za prehrano in prevoz dolžnice P. B., z rubežem denarnih sredstev dolžnikov M. Z. in P. B. pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnikov M. Z. in P. B. (I. točka izreka sklepa). Predlog upnika je zavrnilo v naslednjem obsegu: - v delu, v katerem predlaga izvršbo zoper dolžnika S. B., - v delu, v katerem predlaga izterjavo pogodbenih zamudnih obresti od obresti, to je od zneska 26.110,90 EUR in zneska 4.184,11 EUR, od dne 10. 9. 2014 dalje do plačila, - v delu, v katerem predlaga izterjavo stroškov v znesku 1.996,52 EUR s pogodbenimi zamudnimi obrestmi od dne 10. 9. 2014 dalje do plačila, ter - v delu, v katerem predlaga izvršbo na plačo M. Z. ter na nematerializirane vrednostne papirje dolžnikov M. Z. in P. B. (II. točka izreka sklepa). Upnikove izvršilne stroške je odmerilo v višini 386,11 EUR, dolžniki pa so jih upniku dolžni solidarno plačati v 8 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila (III. točka izreka sklepa). Za izvršitelja je določilo M. T. (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper prvo alinejo II. točke izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zoper S. B. zavrnilo, ker naj notarski zapis ne bi vseboval njegove zaveze plačati predmetno terjatev ter njegovega soglasja z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Po mnenju upnika je tako stališče napačno in se z njim ne more strinjati. Navaja, da so na strani 1 notarskega zapisa navedene pogodbene stranke, med njimi izrecno tudi S. B. kot porok. Stranke sklepajo hipotekarno pogodbo, kot izhaja iz notarskega zapisa na straneh 2 do 8. Na straneh 8 in 9 je nato navedeno: „Ko ta notarski zapis zastopnikom upnika, dolžnikoma, poroku in zastaviteljici preberem in jih poučim o vsebini kreditne pogodbe in njenih pravnih posledicah ter o znanih in običajnih tveganjih v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla, na posledice notarskega zapisa, lastnico nepremičnin pa še posebej o čisti vrednosti kredita, efektivni obrestni meri in posledicah neplačila, poroka pa, da bo moral izpolniti veljavno in zapadlo obveznost dolžnikov, če tega sama ne bi storila, dolžnika, porok in zastaviteljica izrecno potrdijo, da so bili o vseh pravnih posledicah kreditne pogodbe, njenega zavarovanja in poroštva poučeni.“, ter v nadaljevanju: „upnik, dolžnika, porok in zastaviteljica notarski zapis odobrijo in ga podpišejo. Priloge notarskega zapisa so Hipotekarna kreditna pogodba, Poroštvena pogodba in anuitetni načrt.“. Pri tem je nesporno, da je poroštvena pogodba kot zasebna listina, s katero se kot porok zavezal S. B., pripojena k notarskemu zapisu ter pred notarjem s strani vseh strank s podpisi ponovno potrjena, hkrati pa je vsebovan tudi pouk notarja in odobritev vseh udeležencev. Po 49. členu Zakona o notariatu lahko udeleženci pravnega posla listino potrdijo pri notarju, tako potrjena listina pa ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji iz 4. člena istega zakona neposredno izvršljiva. Notar listino potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbo notarja, ugotovitev istovetnosti strank, navedbo, da je listino prebral in je bila s strani udeležencev odobrena, navedbo o pozivu iz drugega člena 43. člena Zakona o notariatu, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena, opozorila strankam, če so potrebna po 42. členu zakona, ter njihove izjave v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Ob navedenem je mogoče zaključiti, da je poroštvena pogodba sestavni del notarskega zapisa z učinkom, ki velja za notarski zapis, in ni le priloga, ki ji ne bi bilo mogoče priznati učinka neposredne izvršljivosti. Iz 9. strani notarskega zapisa je namreč razvidno, da je bil porok poučen o vseh pravnih posledicah poroštva ter se je z njimi tudi strinjal, izpolnjene pa so tudi druge zakonske predpostavke za potrditev zasebne listine v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tretji odstavek 11. točke notarskega zapisa je morda res nekoliko nerodno formuliran in na prvi pogled deluje, ko da bi z neposredno izvršljivostjo soglašali le dolžnika ter zastaviteljica, vendar je tak zaključek neživljenjski. Že samo dejstvo, da je bil S. B. prisoten pri sestavi notarskega zapisa in je naveden kot porok ter poučen o posledicah poroštva, kaže na to, da je bil namen strank vzpostaviti neposredno izvršljivost notarskega zapisa v razmerju do vseh pogodbenih strank. Vzpostavitev poroštva z neposredno izvršljivostjo je bila tudi zahteva upnika in pogoj za sklenitev pogodbe. Sodišče bi moralo v skladu z določili OZ o razlagi pogodb ugotoviti, da nikakor ni bil namen upnika, da za poroka neposredna izvršljivost ni zagotovljena. S. B. se je kot solidarni porok zavezal k plačilu obveznosti in ima skoraj enak pravni položaj kot kreditojemalca, zato je neposredna izvršljivost tudi edino smiselna. S svojim podpisom po podanem pouku notarja je nedvomno podal soglasje k neposredni izvršljivosti svoje poroštvene zaveze. Upoštevati je treba tudi, da je bil notarski zapis sestavljen v letu 2007, ko se je neposredna izvršljivost porokov v praksi zagotovila predvsem s spojitvijo poroštvene pogodbe s kreditno. Novejši notarski zapisi so sicer podrobnejši zaradi višjih standardov sodne prakse, vendar pa to ne bi smelo zmanjševati pomena notarskih zapisov, ki so bili sklenjeni prej in za katere je med strankami obstajalo soglasje, da je njihov namen neposredna izvršljivost za vse udeležence. Zaradi neupoštevanja določb Zakona o notariatu, saj je poroštvena pogodba del notarskega zapisa in izpolnjuje zahteve za neposredno izvršljivost, ter določb OZ, saj sodišče ni upoštevalo skupnega namena pogodbenih strank, upnik predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršba dovoli tudi zoper S. B., podredno pa razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem delu sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je upnik 19. 9. 2014 vložil predlog za izvršbo na podlagi hipotekarne pogodbe št. 1-08.078.766, sklenjene v obliki notarskega zapisa z dne 13. 9. 2007, zoper dolžnika M. Z. in P. B. ter zoper poroka S. B. in zastaviteljico L. Z.. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa o izvršbi predlog v delu, ki se nanaša na poroka S. B., zavrnilo. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da notarski zapis zanj ne predstavlja primernega izvršilnega naslova, saj ne vsebuje njegove zaveze k plačilu predmetne terjatve in njegovega soglasja z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Da se je S. B. kot porok zavezal za izpolnitev obveznosti, je razvidno le iz poroštvene pogodbe z dne 4. 9. 2007, ki pa ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, temveč je le priloga notarskega zapisa in ne njegov sestavni del. 5. Sodišče izvršbo dovoli na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), ki je primeren za izvršbo, kar pomeni, da so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). V skladu z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je po prvem odstavku 20.a člena ZIZ izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.

6. Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim torej tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka S. B. ni izpolnjen, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tretji odstavek 11. točke notarskega zapisa SV 1269/07 z dne 13. 9. 2007 določa: „Kreditojemalec (kreditojemalci) in kreditodajalec se v skladu z določilom 4. člena Zakona o notariatu v zvezi z 20. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju dogovorita (dogovorijo) in kreditojemalec (kreditojemalci) in/ali zastavitelj (zastavitelji) izrecno soglaša (soglašajo) s tem, da je ta pogodba glede vseh v njej dogovorjenih obveznosti neposredno izvršljiva.“. Izrecno je torej zapisano, da z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa soglašata le dolžnika in zastaviteljica, ne pa tudi porok S. B.. Soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla, vsebovano na osmi in deveti strani notarskega zapisa (prim. npr. VSL sklep II Ip 5459/2013 z dne 28. 1. 2014, tako tudi VSL Sklep III Cp 1636/1999 z dne 26. 1. 2000), niti dejstvo, da je S. B. v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.

7. Slediti tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da ima sklenjena poroštvena pogodba kot del notarskega zapisa učinek notarskega zapisa in je kot taka neposredno izvršljiva. 49. člen Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, določa, da udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju, tako potrjena listina o pravnem poslu pa ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno izvršljiva. 50. člen ZN nato določa, da če zasebna listina iz 49. člena tega zakona po zunanji obliki ustreza predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbe iz 1., 3. in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, navedbo o pozivu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, opozorila strankam, če so potrebna v skladu z 42. členom tega zakona, ter njihove izjave v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji notarskemu zapisu kot njegov sestavni del (prvi odstavek 50. člena ZN). Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat (tretji odstavek 50. člena ZN). Višje sodišče glede na tako zakonsko ureditev ugotavlja, da poroštvena pogodba nima učinka neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Res je, da je poroštvena pogodba sicer priložena in speta v notarski zapis, podpisale pa so jo tudi vse stranke in notar, vendar pa je iz notarskega zapisa SV 1269/07 jasno razvidno, da stranke v obliki notarskega zapisa pod zgoraj navedenimi zakonskimi pogoji potrjujejo le hipotekarno kreditno pogodbo, ki je tudi vsebinsko povzeta v sam notarski zapis, ne pa tudi poroštvene pogodbe. Nasprotno iz štirinajstega odstavka 11. točke notarskega zapisa izrecno izhaja, da je poroštvena pogodba le priloga tega notarskega zapisa in ne njegov sestavni del. Poroštveni pogodbi tako kot zasebni listini, ki je le priloga notarskega zapisa, ni mogoče priznati lastnosti neposredno izvršljivega notarskega zapisa in s tem lastnosti izvršilnega naslova.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo pri odločanju o predlogu za izvršbo ugotavljati skupni namen strank ob sklepanju kreditne in tudi poroštvene pogodbe. Skladno z določbo prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se namreč pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank (drugi odstavek 82. člena OZ), ki torej v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga. Skladno z ustaljeno sodno prakso namreč velja, da jasna pogodbena določila ne potrebujejo (dodatne) razlage (in claris non fit interpretatio, prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 179/2003 z dne 1. 4. 2004, tako tudi VSL sklep I Ip 332/2014 z dne 12. 2. 2014). Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je v tretjem odstavku 11. točke notarskega zapisa SV 1269/07 z dne 13. 9. 2007 jasno in izrecno navedeno, da z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa soglašajo le dolžnika in zastaviteljica, ne pa tudi porok S. B.. Tako jasno določilo notarskega zapisa dodatne razlage ne potrebuje, sodišče prve stopnje pa je v skladu z načelom stroge formalne legalitete na jasen in izrecen izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako, kot se glasi.

9. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da predloženi notarski zapis ne vsebuje soglasja poroka S. B. k njegovi neposredni izvršljivosti, zato v razmerju do njega ne predstavlja primernega izvršilnega naslova, upnik pa z obravnavano pritožbo pravilnosti takega zaključka ni uspel izpodbiti. Višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato je upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani prvi alineji II. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).