Jedro

Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da v roku 8 dni povrne upniku 447,98 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (II. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je 28. 6. 2011 začel teči postopek osebnega stečaja nad dolžnikom. To ne pomeni, da se je izvršba takrat zaključila, torej še vedno ostaja, da je zastaralni rok 10 let aktualen. Dolžnik je 28. 6. 2011 začel s postopkom osebnega stečaja, kateri ni bil speljan do konca, zato se še vedno upošteva, da je začetni datum izvršbe 18. 9. 2020, kar je bilo spremenjeno je to, da takrat, ko se dela osebni stečaj, se vse zadeve ustavijo in gredo v stečajno maso. Osnovni datum izvršbe je 18. 9. 2020, torej v vsakem primeru je 10 letni rok potekel. Navaja tudi, da ugovarja dolgu 22.481,31 EUR s pripadki, ker je bilo podjetje S., d. o. o., kar pomeni, da jamčijo družbeniki samo s premoženjem podjetja in se ne bi smelo zgoditi, da se dolg prenese na družbenike. Navaja tudi, da se naj upošteva 336. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, v obravnavani zadevi izvršljive sodne odločbe, je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Razlog, ki preprečuje izvršbo je tudi nastop zastaranja terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu (11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je bil izvršilni postopek Ig 5344/2005 zoper dolžnika končan 28. 6. 2011, presodilo, da je zastaranje izterjevane terjatve za dolžnika znova začelo teči 29. 6. 2011 in ni teklo od dneva pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kot je ugovorno zatrjeval dolžnik. Od 29. 6. 2011 do vložitve predmetnega izvršilnega predloga 29. 9. 2020 še ni preteklo deset let in izterjevana terjatev ni zastarala.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je upnik vložil 29. 9. 2020, dovolilo izvršbo na podlagi dveh sklepov Okrajnega sodišča v Ljubljani, oba Ig 5344/2005, in sicer sklepa z dne 8. 7. 2005 o dovolitvi izvršbe zoper pravno osebo S., d. o. o., ... in sklepa z dne 17. 9. 2010 o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnika kot družbenika.

7. Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (judikatne terjatve), zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (prvi odstavek 356. člena OZ). Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (365. člen OZ). Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 369. člena OZ). Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil izvršilni postopek Ig 5344/2005 s sklepom z dne 26. 6. 2014 zoper dolžnika končan z dnem 28. 6. 2011. Zastaranje izterjevane terjatve je na podlagi prvega odstavka 336. člena OZ začelo teči naslednji dan po končanju navedenega izvršilnega postopka 29. 6. 2011 in se na podlagi 365. člena OZ pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi 29. 9. 2020. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da od 29. 6. 2011 do vložitve predmetnega izvršilnega predloga 29. 9. 2020 še ni preteklo deset let, zato izterjevana judikatna terjatev ni zastarala. Pravilno je tudi pojasnilo, da zastaranje ni začelo teči niti s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi niti s sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnika kot družbenika v izvršilnem postopku Ig 5344/2005, ampak je zastaranje začelo teči naslednji dan po končanju izvršilnega postopka Ig 5344/2005. 9. V pritožbi dolžnik navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da se je zoper njega 28. 6. 2011 pričel postopek osebnega stečaja, kateri ni bil speljan do konca, in da ugovarja izterjevani terjatvi družbe S., d. o. o., ker družbeniki jamčijo samo s premoženjem podjetja, in se ne bi smelo zgoditi, da se dolg prenese na družbenike. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V pritožbenem postopku dolžnik, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze oziroma na novote, nosi trditveno in dokazno breme, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že k predlogu za izvršbo. Ker upnik v pritožbi ne zatrjuje, da navedenih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že k ugovoru zoper sklep o izvršbi, gre skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom za nedovoljene pritožbene novote, katere pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo ugovor dolžnika.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.