Jedro

Ker uradnega preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne sodbe ni, mora revident revizijske razloge uveljavljati konkretizirano in obrazloženo.

Izrek

Revizija zoper odločitev o glavni stvari se zavrne.

Revizija zoper stroškovno odločitev se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek, da mu je Republika Slovenija dolžna plačati 200.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Tožnik sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo iz razlogov bistvenih kršitev postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic. Predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Od procesnih kršitev se sklicuje na določbi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter pojasnjuje, da so zaključki prvostopenjske sodbe protispisni in v nasprotju z izvedenimi dokazi in listinami v spisu. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo v nasprotju z izpovedjo ključne priče spornega škodnega dogodka M. K., ki zaposluje kar 40 ljudi in je glede na svoje osebnostne lastnosti nedvomno verodostojna priča, ki poleg tega nima nikakršnega interesa za tožnikov uspeh v pravdi. Nasprotno pa sta policistki zainteresirani za izid pravde oziroma za tožnikov neuspeh v tem postopku, saj bi bili v nasprotnem primeru lahko deležni neprijetnih posledic na delovnem mestu. V zvezi s tem so podane kršitve, ki so natančno izpostavljene v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, na katero se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. V posledici procesnih kršitev je bila tožniku kršena ustavna pravica enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije), poleg tega pa tudi ustavna pravica do povračila škode (26. člen Ustave). Obširno izpodbija še odločitev o stroških postopka, o katerih je bilo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje odločeno s posebnim sklepom.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija zoper odločitev o glavni stvari ni utemeljena.

6. Tožnik je zahteval odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala, ko sta 30. 4. 2007 policistki A. A. in B. B. zoper njega vodili (prekrškovni) postopek na zelo aroganten in neprimeren način, pri čemer je postopek trajal približno 30 minut, intenziteta dogajanja pa se je prav zaradi policistk, ki sta izrekali vedno višje denarne kazni ter stopnjevali tempo, močno povečevala. Policija je torej z njim ravnala protipravno, sam pa je zaradi tega utrpel hujši stresni šok, zaradi očitkov, da bo plačal še več, pa se je počutil utesnjenega in psihično uničenega, ves čas je bil potolčen in ponižan, prizadetost nad dogodkov nenazadnje dokazuje medicinska dokumentacija. Prepričan je, da pri prečkanju ceste prekrška sploh ni storil. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik skupaj z B. D. in M. K. prečkal T. štiripasovnico izven prehoda za pešce, kar sta policistki zaznali kot prekršek, tožnika legitimirali in mu izdali in izročili plačilni nalog; to je tožnika razjezilo in je policistki žalil, zato sta ga kaznovali še za prekršek zoper javni red in mir. Policistki sta res povzdignili glas, ker je tožnik vztrajal, da ni napravil nobenega prekrška in ker se M. K. ni pustil legitimirati. Vsi trije moški so T. štiripasovnico prečkali izven prehoda za pešce, torej so prekršek storili in sta jih policistki utemeljeno legitimirali. Tožnikova zahteva za sodno varstvo zaradi prekrška zoper javni red in mir je bila zavrnjena. Policistki sta delovali skladno z zakonom. Dejanske ugotovitve in pravne zaključke prvostopenjskega sodišča je pritožbeno sodišče sprejelo kot pravilne.

8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Ker uradnega preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne sodbe ni, mora revident revizijske razloge uveljavljati konkretizirano in obrazloženo. Tega tožnik ni storil; navedel je sicer, kateri procesni kršitvi naj bi bili zagrešeni, vendar neobrazloženo, brez pojasnila, s katerim ravnanjem ali opustitvijo naj bi bili storjeni. Argument, da je bilo odločeno v nasprotju z izpovedbo priče M. K. pomeni lahko le izpodbijanje dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih je pritožbeno sodišče prejelo kot pravilne, teh pa z revizijo ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Materialnega prava, ki naj bi bilo uporabljeno zmotno, revizija ne navede, zato odpade tudi preizkus, ali je bilo uporabljeno tako očitno zmotno, da bi kršitev lahko prerasla v ustavno kršitev.

9. Neutemeljeno revizijo zoper odločitev o glavni stvari je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Revizija zoper odločitev o stroških postopka ni dovoljena.

11. Tožnik izrecno izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Ta je nepravilna, ker je sam zelo slabega finančnega stanja, prejemnik denarne socialne pomoči že več let ter zato tako visokih stroškov ne more nositi. Kot prava nevešča stranka vse do prejema sporne odločitve sploh ni vedel, da lahko nastanejo tako visoki stroški postopka. Tožena stranka bi zato morala stroške nositi sama. Sicer pa bi ob pravilni odločitvi o glavni stvari tožnik v postopku uspel in tožena stranka bi bila tista, ki bi morala trpeti tudi njegove stroške postopka.

12. Odločitev o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP), ki je nesamostojen, saj je odvisen od odločitve o sporu. Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani stroškovni sklep ni takšen sklep, zato je Vrhovno sodišče revizijo zoper njega zavrglo (377. člen ZPP).