Jedro

Predhodno vprašanje je pravno vprašanje o katerem odloča sodišče ali drug državni organ. Ugotovitev obstoja ali neobstoja določenih dejstev ni predhodno vprašanje, ampak gre za dejansko vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 7. 2002, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K., Izpostave K. z dne 12. 4. 2002, s katero je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 1998. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in ugotavlja, da je zmotno stališče tožnika, da bi moral upravni organ na prvi stopnji prekiniti postopek zaradi rešitve predhodnega pravnega vprašanja, ali je tožnik tisti, ki je opravljal posle prometa olja. To vprašanje je namreč z vidika davčnega postopka dejansko in ne pravno vprašanje, zato je po presoji sodišča prve stopnje upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je tožniku odmeril dohodnino za leto 1998 na podlagi ocene davčne osnove v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP (Ur. l. RS, št. 18/96, 87/97, 35/98, 108/99 in 97/2001). Upravni organ je namreč pred izdajo odločbe o dohodnini za leto 1998 opravil inšpekcijski pregled obračunavanja in plačevanja davkov od dejavnosti za tožnika in o tem pregledu v skladu s 15.a členom ZDavP sestavil zapisnik z dne 11. 5. 2002 (pravilno 2000) ter ugotovitveni zapisnik z dne 4. 2. 2002, ki je bil tožniku vročen 27. 2. 2002 s pravnim poukom, da lahko poda pripombe na zapisnik, česar pa tožnik ni storil. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da se v navedenem ugotovitvenem zapisniku, ki ima naravo javne listine, ugotovljena dejstva štejejo za dokazana.

3. Tožnik je vložil revizijo (prej pritožbo), v kateri navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh razlogov in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na svojo tožbo z dne 12. 8. 2002. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi skupaj z odločbami upravnih organov in zadeva vrne upravnemu organu v nov postopek oziroma podrejeno, da se postopek ustavi. Navaja, da so dosedanje odločbe upravnih organov in sodišča temeljile na domnevi upravnega organa o opravljenem uvozu blaga v RS, pri tem pa je prezrto dejstvo, da nastane obveznost plačila uvoznih dajatev šele v primeru, če se blago res uvozi v RS in se ga nato ne izvozi naprej iz države, za to domnevo pa v spisu ni nobenega zanesljivega dokaza. Zatrjuje, da bi moral DURS počakati na odločbo carinskega organa kot predhodnega vprašanja za to upravno zadevo, saj ravno na spisu CU Koper temelji tako upravna odločba kot tudi sodba. Ne drži trditev v izpodbijani sodbi, da ni vložil ugovora oziroma pripomb na zapisnik z dne 4. 2. 2002, ker to ni bil edini zapisnik v zvezi s to zadevo, saj je bil v upravnem postopku dne 11. 5. 2000 sestavljen prvi po vrsti zapisnik o ugotovljenem stanju in tožnik je dal nanj obširne pripombe, katerih organ ni nikoli obravnaval, čeprav se v nadaljevanju sklicuje na ta zapisnik. Enake pripombe je dal tudi na zapisnik z dne 15. 2. 2000. Ker pripombe niso bile obravnavane v novem zapisniku, po njegovem mnenju pripomb niti ni bilo potrebno ponovno ponavljati.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloči o pravnih sredstvih vloženih do 1. 1. 2007 po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker obravnavana pritožba, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. ZUS-1 v 85. členu določa, da se revizija lahko vloži zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je Vrhovno sodišče opravilo revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik z zatrjevanjem, da so nedokazane ugotovitve upravnega organa prve in druge stopnje ter sodišča prve stopnje glede vprašanja, ali je tožnik dejansko uvozil olje v RS in ga zadržal v državi, izpodbija dejansko stanje. Na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 tožnik z revizijo ne more izpodbijati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato se Vrhovno sodišče do teh revizijskih navedb ni opredelilo.

9. Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZUS-1 oziroma ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe (drugi odstavek 75. člena ZUS-1) ali če gre za kakšen razlog iz 1., 2., 3., 4., 14. (in 15.) točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali za razlog iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 78. člena ZUS-1 (tretji odstavek 75. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnik v reviziji izrecno ne zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje zagrešilo katero izmed navedenih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega ali tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, vendar iz njegovih revizijskih navedb smiselno izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče moralo prekiniti postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja, kar je v tožbi predlagal. 10. V času obravnavanega upravnega spora je veljal ZUS, ki se ga, upoštevajoč določbo 105. člena ZUS-1, uporablja tudi glede reševanja predhodnega vprašanja, ki je urejeno v členih 46. - 49. ZUS. Vprašanje je predhodno takrat, kadar brez njegove rešitve ni mogoče odločiti v stvari, obenem pa gre za samostojno pravno celoto, o kateri sicer odloča drugo sodišče ali drug državni organ. Za predhodno vprašanje ne gre, če je treba ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga izpostavlja tožnik, to je, ali je on opravljal posle prometa olja na ta način, da ga je uvozil v RS in ga nato ni izvozil, predstavlja dejansko vprašanje obstoja določenega dejstva in ne gre samostojno pravno celoto, ki bi spadala v pristojnost drugega sodišča ali organa. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z določbami ZUS, ko ni prekinilo postopka, in tako ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

11. Ker vprašanje, ali je tožnik opravljal posle prometa olja na ta način, da ga je uvozil v RS in ga nato ni izvozil, ni predhodno vprašanje, kar je pojasnjeno z točko 10. te obrazložitve, torej tudi ne gre za predhodno vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, zato tožnik z navedbami, ki se nanašajo na kazenski postopek, v tem revizijskem postopku ne more uspeti.

12. Revizijske navedbe glede ugotovitev prvostopenjskega sodišča v zvezi s pripombami na ugotovitveni zapisnik z dne 4. 2. 2002 se nanašajo na postopek izdaje upravnega akta in očitek sodišču prve stopnje glede presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Revident teh razlogov v reviziji ne more uveljavljati, saj določba prvega odstavka 85. člena ZUS-1, za razliko od določbe prvega odstavka 75. člena ZUS-1 (pritožba kot pravno sredstvo), med razlogi za revizijo ne določa “zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta“. Zato se Vrhovno sodišče do teh navedb ni opredelilo.

13. V obravnavani zadevi, upoštevajoč že pojasnjeno pod točko 10., ni šlo za predhodno vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, zato tožnik z navedbami, ki se nanašajo na kazenski postopek, ne more uspeti.

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1.