Jedro

V prošnji je tožnica izrecno navedla, da prosi za BPP zaradi izterjave preživnine v izvršilnem postopku. Toženka je to navedbo sicer povzela v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni pa je ne podrobneje raziskovala, ne upoštevala pri odločitvi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 465/2016 z dne 13. 1. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku, zaradi izterjave preživnine za obdobje od 1. 10. 2016 do 30. 9. 2017. Iz obrazložitve izhaja, da je svojo odločitev oprla na določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine ne bi mogla stroškov sodnega postopka brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine. Pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine je v skladu s 14. členom ZBPP uporabila Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter ugotovila, da povprečje dohodka na posameznega družinskega člana v zadnjih treh mesecih znaša 706,36 EUR, kar je več od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 585,12 EUR, kar je po navedenih predpisih prag za dodelitev BPP. Pri tem je upoštevala, da je tožničin brat bil ob vložitvi prošnje star 18 let, se ne šola in je brez zaposlitve, vendar prejemnik denarne socialne pomoči, zato ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena ZUPJS, da bi ga toženka lahko upoštevala kot tožničinega družinskega člana. Tožnica je študentka 3. letnika Filozofske fakultete, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP pa je prejela dohodke iz naslova študentskega dela, ki so obdavčljivi, zato jih je toženka v skladu s 1. točko 12. člena ZUPJS štela med tožničine dohodke.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ZBPP v prvem odstavku 14. člena napotuje na ZUPJS le glede vprašanja, premoženje katerih družinskih članov je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženja prosilca, preostali vidiki ugotavljanja materialnega položaja pa se po drugem odstavku 14. člena ZBPP ugotavljajo po ZSVarPre, ki v 22. členu dohodke iz naslova študentskega dela opredeljuje kot priložnostne dohodke. Ti se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, tako da je toženkin izračun tožničinega dohodka napačen. Poleg tega je toženka ugotavljala prihodek ravno za mesece avgust, september in oktober, ko tožnica ni imela študijskih obveznosti v obliki obveznih predavanj in je zato lahko delala, kar pa ni realna slika, saj bi bilo treba ugotavljati prihodek iz študentskega leta za celo leto. Tožnica je zato v spis dostavila bančne izpiske od 31. 10. 2016, do katerih pa se toženka ni niti opredelila.

3. Tožnica meni, da se zaradi sklicevanja na "ZUJPS", ki ne obstaja, odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če pa je toženka želela svojo odločitev utemeljiti na ZUPJS, je odločitev neživljenjska, ker ne odraža dejanskega stanja. Tožničin osemnajstletni brat je brezposeln, starši pa ga po ZZZDR sicer niso dolžni preživljati, vendar ga mati dejansko še vedno preživlja. Toženka bi morala tožnici dati možnost, da se glede bratovega preživljanja izjasni, če ga je tožnica že navedla kot družinskega člana, saj starše moralna dolžnost zavezuje, da otrokom pomagajo tudi po polnoletnosti, posebno kadar gre za otroka, kakor je tožničin brat, ki je bil do pred kratkim v terapevtskem programu, kjer se je zdravil zaradi odvisnosti od drog. Jasno je, da se zato ne more nemudoma postaviti na noge in preživeti brez pomoči staršev. Tožnica posebej opozarja na namen BPP in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu, ki jo je izdal, v ponovno odločanje, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je v obrazložitvi izpodbijane odločbe res dvakrat pomotoma navedla kratico ZUJPS namesto ZUPJS, vendar gre za očitno pisno pomoto in je iz siceršnje obrazložitve jasno razvidno, za kateri zakon gre. Ta zakon nedvoumno določa, kdo se šteje za družinskega člana in tožničin brat teh pogojev ne izpolnjuje. Tožnica je relevantne podatke navedla na ustreznem obrazcu oziroma jih je toženka v skladu z zakonom pridobila po uradni dolžnosti, zato ni bilo potrebe, da bi se tožnica o njih morala še posebej izjasniti. Tožbene navedbe v zvezi z dohodki iz naslova študentskega dela sicer držijo, vendar tudi obračun v skladu z ZSVarPre pripelje do ugotovitve, da povprečni mesečni dohodek vsakega od družinskih članov še vedno presega prag za dodelitev BPP, tako da navedena napačna uporaba materialnega prava ne pomeni podlage za ugoditev tožbi. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnica v nadaljnji pripravljalni vlogi navaja, da dvomi tudi v vnovičen izračun, saj so znova vidne pisne pomote, poleg tega pa je taka odločitev nezakonita, krši pa tudi tožničini ustavni pravici in 22. in 23. člena Ustave RS, namreč do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Tožnica in njena mati le minimalno presegata finančni prag za dodelitev BPP, če bi bila prošnja za BPP vložena le dva dni kasneje, in bi izračun za zadnje tri mesece zajemal čas, ko je tožnica opravila zelo malo študentskega dela, ker so se začela predavanja, bi pogoje za dodelitev BPP izpolnila. Tožničinega brata dejansko preživlja mati, oče že vrsto let ne plačuje preživnine, vendar toženke dejansko stanje ne zanima, čeprav bi jo glede na 8. člen ZUP moralo. Odloča izključno po materialnih predpisih, pri tem pa pozablja na namen BPP. Toženka je popravek izračuna opravila šele po vloženi tožbi, tako da je imela izdana odločba očitno nepravilnosti, zato je bila tožba upravičena in tožnica toliko bolj vztraja pri stroškovnem zahtevku.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma poudarja, da načeloma nima razlogov za dvom v pravilnost pravnih podlag in dejanskih razlogov, ki jih je toženka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, z izjemo napačnega upoštevanja dohodka iz študentskega dela, ki sicer pomeni napačno uporabo materialnega prava, vendar - kot toženka pravilno navaja v odgovoru na tožbo - ni mogla vplivati na izid postopka za dodelitev BPP in zato tudi ne na odločitev v tem upravnem sporu. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da je tudi tožničino sklicevanje na kršitev njene pravice do sodnega varstva in do enakega varstva pravic ostalo povsem pavšalno, saj ob očitku, da toženka odloča "izključno po materialnih predpisih" ne pojasni ne tega, v čem naj bi ta ureditev bila neskladna z Ustavo, ne tega, na katero pravno podlago bi po njenem prepričanju toženka morala opreti svojo odločitev. Prav tako ne pojasni, v čem naj bi bila tožnica zapostavljena v primerjavi z osebami v enakem oziroma primerljivem položaju.

8. Vendar pa se ob tem sodišče strinja s tožnico, da toženka dejanskega stanja ni ugotovila v obsegu, potrebnem za pravilo in celovito uporabo določb ZBPP, in to kljub ustreznim tožničinim navedbam v prošnji za dodelitev BPP. V tej prošnji je tožnica namreč izrecno navedla, da prosi za BPP zaradi izterjave preživnine v izvršilnem postopku. Toženka je to navedbo sicer povzela v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni pa je ne podrobneje raziskovala, ne upoštevala pri odločitvi.

9. ZBPP poleg redne BPP (tretji odstavek 11. člena) pozna še izredno (prvi odstavek 12. člena) in izjemno (drugi odstavek 22. člena) BPP. Pogoji za dodelitev različnih oblik BPP se razlikujejo, izjemna BPP pa se po prvem odstavku 22. člena ZBPP lahko, neglede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če (...) lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine (kar pomeni mesečni povprečni dohodek na člana družine - drugi odstavek 13. člena) ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (...). Finančni prag za dodelitev izjemne BPP je torej dvakrat višji kot v primeru redne BPP, vendar pa mora biti za dodelitev te vrste BPP izpolnjen še eden izmed pogojev, predpisanih v drugem odstavku istega člena, med drugim, da gre za prosilca, ki želi kot preživninski upravičenec izterjati sodno določeno preživnino ali preživnino, o kateri sta preživninski zavezanec in upravičenec po določbah zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, sklenila sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa oziroma dogovora, sklenjenega pri pristojnem Centru za socialno delo.

10. Iz tožničine prošnje za dodelitev BPP, vložene na predpisanem obrazcu, ne izhaja, da bi tožnica v njej opredelila vrsto BPP, za katero je zaprosila, niti taka njena dolžnost ne izhaja iz določb ZBPP. Ker je pri tem v tožbi najmanj omenila okoliščino, ki utegne pomeniti njeno upravičenost do dodelitve izjemne BPP, je bila po presoji sodišča toženka po ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne BPP, dolžna preizkusiti še, ali morda izpolnjuje kriterije za dodelitev izjemne BPP. Ker tega ni storila, je ostalo dejansko stanje zadeve nerazčiščeno do take mere, da ne omogoča zakonite odločitve.

11. Sodišče je zato v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V tem postopku bo toženka morala ugotoviti ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP iz razloga po 5. alineji drugega ostavka 22. člena ZBPP, glede na tožbene navedbe o položaju tožničinega brata pa morda tudi po 1. oziroma 7. alineji 22. člena ZBPP.

12. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

13. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnim o povrnitvi stroškov postopka v upravnem sporu.

14. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa je v postopku zastopala Odvetniška pisarna, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamude obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).