Jedro

O tem, kateri način izračunavanja obresti (linearni ali konformni) je treba uporabiti v konkretni zadevi za izračun zneska iz izvršljive odločbe, mora v primeru spora določiti sodišče, saj gre za pravno vprašanje. Izvedencu lahko zaupa le tehnično, to je matematično operacijo.

Izrek

Pritožbi tožnice se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izvršba, ki se vodi pod opr. št. I ...., nedopustna.

Tožnici je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 39.170,00 SIT v 15 dneh. Ugotovilo je, da tožnica ni predložila izračuna svojega dolga, ki bi bil sestavljen v skladu z izrekom sodne odločbe, v katerem bi bile navedene 10% obresti, kljub temu, da ji je bilo to naloženo, zato je zavzelo stališče, da ni dokazala plačila celotne terjatve.

Zoper to sodbo je vložila tožnica pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi zatrjuje, da iz izvršilnega naslova povsem jasno izhaja, da so 10% mesečne obresti lahko le pogodbene obresti. 400. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa prepoveduje anatocizem in je zato popolnoma jasno, da od zapadlih neplačanih obresti v konkretnem primeru niso mogle teči nikakršne obresti. Dogovorjena obrestna mera je bila tudi nesorazmerno visoka, saj je bil vsekakor na zadovoljiv način zavarovan upnikov položaj v primeru dolžniške zamude. Tožnica je do 30.6.1992 plačala tožencu 203.000,00 SIT. V skladu z izvršilnim naslovom je dolgovala največ 59.000,00 SIT in 106.200,00 SIT obresti za 18 mesecev oziroma skupaj 165.200,00 SIT, kar je bistveno manj od plačanega zneska. Predlaga spremembo sodbe tako, da se njenemu zahtevku v celoti ugodi in v stroški odločbi upošteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

V konkretni zadevi je sporen način izračunavanja obresti po izreku sodbe, ki je pravnomočna. O tem, na kakšen način se obresti iz te sodbe izračunajo, mora povedati sodišče in je to stvar pravne presoje, ne pa dokaznega bremena stranke, kot zmotno v izpodbijani sodbi zaključuje prvostopno sodišče. Ker do tega pravno odločilnega dejstva sodišče prve stopnje niti ni zavzelo stališča, se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti že po 1. odst. 369. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zadevo vrniti v novo odločanje.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o tem, katero tehniko je treba uporabiti za izračun tožničine obveznosti iz sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov v zadevi I .... Če se njena obveznost izračuna po linearni metodi, problemov z izračunom ne bi smelo biti, saj je takšen izračun matematično enostaven, v vsakem izvršilnem postopku ga opravi izvršilni organ sam, zato ni videti razloga, da bi bilo treba v postopek pritegniti izvedenca. Če bo sodišče ocenilo, da je treba izračun opraviti po konformni metodi, bo samo za tehniko izračuna potrebovalo pomoč strokovnjaka, ker gre za bolj komplicirano matematično operacijo. Kot rečeno, pa mora tudi v takem primeru vsebino naročenega dela določiti sodišče. Če se bo odločilo za konformni izračun, mora upoštevati tudi, da bančni program za izračun obresti ni uporabljiv v primerih, kot je konkreten, saj bančni program temelji na obrestno obrestnem računu, ki je po ZOR dovoljen le bankam (člen 400 ZOR). Dejstvo je, da je zakonodajalec v času visoke inflacije vpeljal konformni način izračunavanja obresti zaradi dodatne zaščite dolžnika. S takšnim načinom izračunavanja so obresti znotraj dobe, za katero je obrestna mera dogovorjena ali predpisana, celo nižje od obresti, ki bi se izračunale po linearnem obrestnem računu. Če je čas zamude eno leto, se obresti po obeh metodah izenačijo, če pa je doba daljša od enega leta, je konformni način izračunavanja vprašljiv zaradi prepovedi anatocizma. Če to velja v primeru, ko je obrestna mera določena letno, je takšen način obračuna še toliko bolj vprašljiv v primeru, ko je dogovorjena mesečna obrestna mera. Vse to so že napotki za vsebinsko delo sodišča, ki se mora odločiti, katero tehniko bo uporabilo, svojo odločitev pa zatem tudi obrazložiti tako, da bo preiskus mogoč. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 166 ZPP.