Jedro

Odprava očitne pisne pomote je mogoča tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Na napako v sklepu izvršilnega sodišča glede vl. št. bi moralo zemljiškoknjižno sodišče slednjega opozoriti. V kolikor je samo odpravilo to napako, pa to ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je parcelna številka kot identifikacijski znak enaka v sklepu izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča. Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižnega sodnika.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižni sodnik je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino, opr. št. VL 60576/2009 z dne 18.9.2009, odredil predznambo zastavne pravice za zavarovanje terjatve upnika A, na nepremičninah last dolžnika B, in sicer parc. št. 911/368, 911/599 in 911/560, vse vpisane v vl. št. 1354, parc. št. 823/9, vpisana v vl. št. 2434; parc. št. 911/625, vpisana v vl. št. 2083 in parc. št. 911/369, vpisana v vl. št. 2222, vse k.o. X. Odločilo je še, da je potrebno vknjižbo predznamovane zastavne pravice predlagati v dveh mesecih v vrstnem redu predznamovane pravice.

Zemljiškoknjižni lastnik - dolžnik B se pritožuje "iz vseh pritožbenih razlogov" ter predlaga pritožbenemu sodišču, da razveljavi citirani sklep oziroma, da ga spremeni tako, da ne dovoli vpisa predznambe. V izvršilni zadevi je sodišče izdalo predhodno odredbo za zavarovanje upnikove terjatve s predznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem pri več nepremičninah v lasti dolžnika, tudi pri zemljiškoknjižnem vložku št. 2343 k.o. X (parc. št. 823/9), Okrajno sodišče v Krškem pa je v zemljiškoknjižni zadevi odredilo predznambo zastavne pravice med drugim pri vl. št. 2434 k.o. X Zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin vpisanih pod vl. št. 2343 k.o. X je občina C. Zemljiškoknjižno sodišče je v nasprotju z zakonom spremenilo sklep izvršilnega sodišča, ker je spremenilo vl. št. 2343 k.o. X v vl. št. 2434 k.o. X. S tem je nezakonito odredilo predznambo zastavne pravice za zavarovanje upnikove terjatve. Razen tega tudi ni pravilno upoštevalo določb 46. in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), na katere se sklicuje v sklepu. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60576/2009 z dne 18.9.2009 ne more biti pravna podlaga po 7. točki 40. člena ZZK-1, saj je bil zoper njega pravočasno vložen ugovor, in torej še ni postal pravnomočen. Pravnomočen ni niti sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, ista opravilna številka z dne 2.7.2009, saj je bil tudi zoper tega s strani dolžnika pravočasno vložen obrazložen ugovor in sta bili stranki postopka napoteni na pravdo.

Upnik A je odgovoril na pritožbo. Meni, da pritožba ni utemeljena, saj gre pri navedbi številke ZK vložka za očitno pisno pomoto, dejstvo da sodišče ni navedlo pravilne pravne podlage za vpis predznambe zastavne pravice v zemljiško knjigo, pa ni razlog za razveljavitev vsebinsko pravilne odločitve. Priglaša stroške za sestavo odgovora na ugovor.

Pritožba ni utemeljena.

Res je, da je v sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18.9.2009, ki je bil podlaga za izpodbijani vpis, bila za zavarovanje upnikove terjatve izdana predhodna odredba s predznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem pri nepremičninah v lasti dolžnika, med drugim pri zemljiškoknjižnem vložku št. 2343 k.o. X s parc. št. 823/9, zemljiškoknjižno sodišče pa je odredilo vpis predznambe zastavne pravice pri parc. št. 823/9, vpisani v vl. št. 2434 k.o. X. To je storilo zato, ker je v sklepu izvršilnega sodišča prišlo do očitne pisne napake, saj v zemjiškoknjižnem vložku št. 2343 k.o. X ni vpisana parcela št. 823/9. Očitne pisne napake v sodnih odločbah lahko sodišče kadarkoli popravi s posebnim sklepom (328. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno skladno s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, v zemljiškoknjižnem postopku pa na podlagi 2. odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Pravilno bi bilo, da bi zemljiškoknjižno sodišče, ko je opazilo očitno pomoto izvršilnega, tega na njo opozorilo, da bi sklep ustrezno popravilo. Vendar pa dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče samo popravilo napako izvršilnega sodišča, ni vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Identifikacijski znak, s katerim se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, je namreč zemljiška parcela, če je lahko samostojen predmet stvarnih pravic pa tudi objekt na parceli oziroma njegov posamezen del (11. in 12. člen ZZK-1). Parcelna številka pa je ista v zemljiškoknjižnem sklepu in izpodbijanem sklepu, in sicer je to parcela 823/9 k.o. X, katere lastnik je dolžnik ...

Res je tudi, da je zemljiškoknjižno sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo napačno materialnopravno podlago: 88. in 46. člen ZZK-1. Vendar pa tudi to na vsebinsko pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo. Skladno z 51. členom ZZK-1 se predznamba pridobitve hipoteke dovoli na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvršilno sodišče odredilo predznambo zastavne pravice, za odločanje o predznambi pridobitve hipoteke pa se smiselno uporablja 1. odstavek 98. člena ZZK-1. Slednji pa zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da po prejemu sklepa izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči oziroma odredi vpis v zemljiško knjigo. In v obravnavanem primeru je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino, ki je na predlog upnika izdalo predhodno odredbo, med drugim tudi predznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah.

Katere listine so podlaga za dovolitev predznambe pa določa 49. člen ZZK-1: to so nepravnomočne sodne odločbe (1. točka 1. odstavka 49. člena ZZK-1). Predznamba je namreč pogojni vpis, ki učinkuje pod odložnim pogojem, da se opraviči (1. odstavek 48. člena ZZK-1) in se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravic (49. člen ZZK-1). Po 6. točki 260. člena v zvezi s 1. odstavkom 257. člena ZIZ izda izvršilno sodišče predhodno odredbo, s katero odredi predznambo zastavne pravice (hipoteke) na nepremičnini, na podlagi nepravnomočne sodne odločbe oziroma odločbe drugega državnega organa, ki se glasi na denarno terjatev, če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tako predhodno odredbo je izvršilno sodišče izdalo, zemljiškoknjižno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom materialnopravno pravilno odredilo predznambo zastavne pravice skladno s 1. odstavkom 51. člena ZZK-1. Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, v konkretnem primeru torej upnik A, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe (57. člen ZZK-1).

Ker je izpodbijani sklep materialnopravno pravilen in v njem ni absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom ZNP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je skladno z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

O pritožbenih stroških višje sodišče ni odločilo. Pritožnik jih ni priglasil. Stroški, ki jih je priglasil upnik v odgovoru na pritožbo, pa so, kot pravilno navaja že upnik sam, del izvršilnih stroškov in jih bo upnik lahko uveljavljal v izvršilnem oziroma pravdnem postopku.