Jedro

Priznanje terjatve v postopku osebnega stečaja ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi. V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v 1. točki izreka tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 38801/2010 z dne 23. 3. 2010 v veljavi v odločitvi o izvršilnih stroških (3. odstavek izreka sklepa), - v 2. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 3400,68 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 326,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 38801/2010 z dne 23. 3. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo zavrglo (1. točka izreka). Predlog tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov z dne 12. 3. 2013 je zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (izvršilnega in pravdnega postopka) se pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da ni upravičena do povračila pravdnih stroškov. Odločitev sodišča je arbitrarna, v nasprotju z ustaljeno sodno prakso (Cpg 129/2012 in I Cpg 497/2012) in določili ZPP. Glede na ustaljeno sodno prakso se šteje, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženo stranko v pravdi uspela. Odločba II Cp 105/2001, na katero se sklicuje sodišče, obravnava umik tožbe in se torej ne nanaša na enak primer kot je obravnavani. Tožena stranka je tista, ki je dala povod za tožbo, saj se je vtoževani terjatvi upirala in je ni poravnala. Prav tako je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek (t.i. priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja) po obravnavanju glavne stvari. Tožeča stranka je zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s 157. členom ZPP upravičena do povračila stroškov postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bil tekom te pravde s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 820/2012 z dne 17. 5. 2012 nad toženo stranko začet postopek osebnega stečaja. Tožeča stranka je v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko prijavila v predmetnem postopku vtoževano terjatev v znesku 75.522,97 EUR, ki je bila tudi v celoti priznana. Sodišče prve stopnje je zato sklep o izvršbi v 1. in 3. odstavku izreka razveljavilo in tožbo zavrglo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je s priznanjem terjatve tožeče stranke v postopku osebnega stečaja prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP (1)). Zmotno pa je stališče sodišča, da je tožeča stranka v pravdi propadla in da zato ni upravičena do povračila stroškov postopka. V konkretni situaciji je treba upoštevati, da se je v obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem postopku) odločalo o obstoju iste terjatve. Ne gre za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi načela koncentracije po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper dolžnika (prvi odstavek 227. člena v zvezi z 383. členom ZFPPIPP). V tem smislu je torej mogoče šteti, da predstavlja stečajni postopek nadaljevanje pravdnega postopka. V postopku osebnega stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja (2). Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela. Tožeča stranka je zato upravičena do povrnitve stroškov celotnega (izvršilnega in pravdnega) postopka (smiselna uporaba 157. člena ZPP). Takšno je tudi stališče večinske sodne prakse, na katero utemeljeno opozarja pritožba (3). Odločba, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (II Cp 105/2001), pa se ne nanaša na enak primer kot je obravnavani (4).

7. Tožena stranka je torej dolžna tožeči stranki plačati s sklepom o izvršbi odmerjene izvršilne stroške (3. odstavek izreka). Prav tako ji je dolžna plačati pravdne stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika v skladu s tarifo ZodvT (5) in tarifo ZST-1 (6). Tožeča stranka je upravičena do povračila sodne takse v višini 1.281,00 EUR (tar. št. 1111) in stroškov odvetniškega zastopanja v skupni višini 2119,68 EUR (nagrada za postopek 787,00 EUR (tar. št. 3100), nagrada za narok 944,40 EUR (tar. št. 3102), fotokopije 3,90 EUR (tar. št. 6000), poštnina 20,00 EUR (tar. št. 6002), kilometrina 11,10 EUR (tar. št. 6003) in 20 % DDV). Pravdne stroške, ki skupaj znašajo 3400,68 EUR, mora tožena stranka tožeči stranki plačati v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka je uspela s pritožbo, zato je upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti obsegajo strošek sodne takse v višini 8,00 EUR (tar. št. 3008) in stroške odvetniškega zastopanja v višini 318,72 EUR (nagrada za sestavo pritožbe 225,6 EUR (tar. št. 3210), fotokopije 20 EUR (tar. št. 6000), poštnina 20 EUR (tar. št. 6002) in 20 % DDV). Skupni pritožbeni stroški torej znašajo 326,72 EUR in jih mora tožeča stranka toženi stranki plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

(1) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 12/2007 in nasl.).

(2) Tako dr. Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, 2008, str. 233. (3) I Cpg 283/2012, I Cpg 129/2012, I Cpg 44/2013, I Cpg 497/2012. (4) V navedeni zadevi je šlo za umik tožbe.

(5) Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl.).

(6) Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008).