Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 2280/2003

ECLI:SI:UPRS:2004:U.2280.2003 Upravni oddelek

status kmeta
Upravno sodišče
14. december 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dohodke iz gozdarske dejavnosti ni mogoče šteti med dohodke iz kmetijske dejavnosti glede na standardno klasificirajo dejavnosti, saj se med slednje uvrščajo le dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A, št. ... z dne 20.3.2003, s katero je ta odločila, da se tožeči stranki statusa kmeta ne prizna. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka uvodoma navaja, da je še pred pravnomočno odločitvijo v predmetni zadevi začela učinkovati novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 36/03, dalje ZKZ-B), ki v 5. členu določa, da se vsi postopki za priznanje statusa kmeta, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-B, zaključujejo v skladu s to novelo. Nadalje navaja, da na podlagi sklepa o dedovanju ni mogoče šteti, da je tožeča stranka lastnica 30 ha zemljišča, ter ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev po 1. alinei 1. odstavka 24. členu ZKZ, kot je bil uveljavljen z novelo ZKZ-B. Dohodek, ki je bil dosežen s posekom lesa, se namreč ne more upoštevati kot dohodek iz kmetijske dejavnosti, saj glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti gozdarska dejavnost ne šteje za kmetijsko dejavnost. Posledično torej ni izpolnjen pogoj, da tožeča stranka iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Prav tako pa ni izpolnjen pogoj glede ustrezne usposobljenosti, saj tožeča stranka, ki je po izobrazbi ekonomistka, nima strokovne izobrazbe najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali IV. stopnje katerekoli smeri z opravljenim preizkusom znanja po veljavnem programu kmetijskih srednjih poklicnih ali srednjih šol (3. odstavek 24. člena). Ker tožeči stranki statusa kmeta ni mogoče priznati niti na podlagi 3. in 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZKZ, pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Zoper tako odločitev je tožeča stranka vložila tožbo. V njej ugovarja zaključkom tožene stranke glede lastništva predmetnih zemljišč in vztraja, da se lastništvo dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju, ki ga je predložila že v postopku pred organom prve stopnje. Ne strinja se s toženo stranko, da se posek lesa ne šteje v dohodek iz kmetijske dejavnosti. Posek lesa je predviden kot dohodek na obrazcu "Izračun dosežene bruto vrednosti kmetijske in gozdarske proizvodnje", ki ga je dobila na upravni enoti in tudi ustrezno izpolnila. V zvezi z neizpolnjevanjem pogoja ustrezne usposobljenosti pa tožeča stranka navaja, da ima višjo strokovno izobrazbo, organu prve stopnje pa je navedla, da je pripravljena na preizkus znanja, če bodo to od nje zahtevali. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in pri tem navedla, da vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem upravnem sporu ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v predmetni zadevi ni imela podlage za uporabo določb ZKZ-B. V 5. členu ZKZ-B, na katerega se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje, je namreč določeno, da se po določbah ZKZ-B končajo postopki za odobritev pravnega posla, ne pa tudi postopki za priznanje statusa kmeta. Zato bi morala tožena stranka kot relevantno materialno pravo uporabiti tiste določbe, ki so veljale v času odločanja organa prve stopnje, torej določbe 22. člena ZKZ (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98, 1/99, 54/00, 68/00, 27/02, 58/02 in 67/02), kot je bil noveliran z Zakonom o spremembah ZKZ (Uradni list RS, št. 67/26, dalje ZKZ-A). Ta je v 1. alinei 1. odstavka določal, da je kmet oseba, ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti, upoštevajoč pri tem vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti, je zakon štel vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v RS (2. odstavek), v 3. odstavku pa je bilo določeno, da mora imeti oseba, ki uveljavlja status kmeta, najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na dejavnosti, ki jo namerava opravljati. Ker pa so pogoji iz 24. člena noveliranega ZKZ (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98, 1/99, 54/00, 68/00, 27/02, 58/02, 67/02, 110/02 in 36/03), ki jih je pri odločanju uporabila tožena stranka, vsebinsko enaki zgoraj navedenim pogojem, po presoji sodišča kljub nepravilni uporabi materialnega prava ni bilo podlage za odpravo izpodbijane odločbe na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ne dosega pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Iz podatkov v spisih (izračun dosežene bruto vrednosti, ki ga je pripravila Kmetijska svetovalna služba B - KGZ C) je razvidno, da je tožeča stranka v letu 2002 s kmetijsko dejavnostjo pridelala za 552.618,00 SIT kmetijskih pridelkov, s posekom lesa pa ustvarila za 1.263.000,00 SIT prihodkov. Vendar pa, kot to pravilno ugotavljata tožena stranka in organ prve stopnje, dohodkov iz gozdarske dejavnosti ni mogoče šteti med dohodke iz kmetijske dejavnosti, saj se med slednje glede na standardno klasifikacijo dejavnosti uvrščajo le dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom, ne pa tudi z gozdarstvom in gozdarskimi storitvami. Tudi Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000) kot kmetijsko dejavnost opredeljuje gospodarsko panogo, ki obsega zgolj dejavnosti, ki so v standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod 01.1. do 01.4. (pridelovanje kmetijskih rastlin, živinorejo, mešano kmetijstvo in storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen veterinarskih storitev), ne pa tudi gozdarstva in gozdarskih storitev. Pravilnost takega stališča pa potrjuje tudi zgoraj citirana določba 2. odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da se kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti lahko upošteva le vrednost kmetijskih pridelkov, kamor les nedvomno ne sodi. Sodišče pa tudi zavrača tožbene ugovore v zvezi s pogojem ustrezne usposobljenosti tožeče stranke. Glede na to, da tožeča stranka nima strokovne izobrazbe kmetijske smeri, bi morala imeti opravljen preizkus znanja iz kmetijstva, ki pa ga po lastnem zatrjevanju v tožbi (še) ni opravila. S tem pa tudi ne izpolnjuje pogoja ustrezne usposobljenosti, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka.

Nepravilne pa so ugotovitve tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni izkazala, da je lastnica 30 ha zemljišč. To dejstvo je namreč po presoji sodišča zadovoljivo dokazano s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča na D, št. ... z dne 16.10.2001, ki se nahaja v upravnih spisih. Ker pa tožena stranka svoje odločitve ni oprla na to dejstvo, temveč je pritožbo zavrnila zato, ker tožeča stranka iz kmetijske dejavnosti ne dosega pomembnega dohodka ter zanjo ni ustrezno usposobljena, taka nepravilnost na zakonitost izpodbijane odločbe ni vplivala.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia