Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo.

Ker je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nedopustnosti ni vsebinsko presojalo, pravilno, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati dejanske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog storilca za vrnitev v prejšnje stanje in predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik storilca ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga kršitve določb zakona o prekršku ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja po 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, ker je zaključilo, da je nedopusten.

Ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo. Vsled navedenemu je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil predlog zagovornika storilca za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.

Ker je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nedopustnosti ni vsebinsko presojalo, pravilno, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati dejanske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot prepozen, ker je ugotovilo, da je bil vložen po preteku zakonskega roka.

Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je storilec v sklepu z dne 9. 6. 2023 bil poučen o roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je zamudil rok za vložitev navedenega predloga, pritožbeno ni izpodbijana. Pritožba vsled temu nerazumno in neutemeljeno očita nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z razlogom storilčeve zamude pri vložitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj do vsebinske presoje vloženega predloga za odložitev izvršitve ni prišlo, ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da se je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prepovedi veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel dne 27. 7. 2023, pravilno zaključilo, da je predlog za odložitev, vložen dne 17. 8. 2023, prepozen. Na tem mestu je zgolj dodati, da gre za materialni prekluzivni rok, kot je storilcu pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, zato dejstvo sodnih počitnic na njegov tek ne vpliva.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker zagovornik ni uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.