Jedro

Sodišče mora dati stranki možnost sodelovanja v postopku, na stranki pa je, ali bo to možnost tudi izkoristila. Sodišče je imelo utemeljen razlog, da opravi narok v odsotnosti toženca in da zasliši samo tožnika, saj toženec preložitve naroka ni predlagal, niti v pritožbi ne zatrjuje, da tega zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka ni mogel storiti.

Opustitev izvedbe dokaza v zvezi z odločilnim dejstvom z utemeljitvijo, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno in da izvedba dokaza ne bi vplivala na drugačno odločitev v zadevi, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 3.750 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2009 dalje. Tožencu je naložilo v plačilo 738,55 EUR tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. V laični pritožbi navaja, da postopek ni bil pravilno voden, saj bi se lahko zagovarjal pred sodiščem. Sodišču je predložil opravičila za svoje izostanke, ki pa jih sodišče ni upoštevalo in je izdalo izpodbijano sodbo. Predlagal je tudi pričo, ki bi potrdila prejem denarja v višini 1.000 EUR in bi bila ključna pri potrditvi tega dejstva.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo tudi odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V pravdnem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (prvi odstavek 5. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP). Sodišče mora torej stranki dati možnost sodelovanja v postopku, na stranki pa je, ali bo to možnost izkoristila. Stranka ima z namenom dokazovanja resničnosti svojih trditev tudi pravico biti zaslišana, vendar mora uresničitev te pravice tudi omogočiti. ZPP v drugem odstavku 258. člena ZPP izrecno določa, da lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje utemeljen razlog, da je opravilo narok dne 23. 2. 2012 v odsotnosti toženca in da je v postopku zaslišalo le tožnika. Toženec je vabilo na narok in na zaslišanje strank prejel 20. 12. 2011, kar je več kot dva meseca pred narokom. V vabilu je bil opozorjen na možnost, da bo sodišče v primeru njegovega neupravičenega izostanka odločilo, da bo zaslišana samo nasprotna stranka. Toženec se naroka ni udeležil, niti ni predlagal, da sodišče narok preloži (115. člen ZPP). Tudi v opravičilu, ki ga je po podatkih v spisu sodišče prejelo po izvedenem naroku, toženec ni predlagal preložitve naroka, niti iz opravičila ne izhaja, da tega zaradi kakšnega nenadnega in nepredvidljivega dogodka ni mogel storiti, tega pa ne zatrjuje niti v pritožbi. Sodišče je torej upravičeno opravilo narok v nenavzočnosti toženca in odločilo, da v postopku zasliši le tožnika, svojo odločitev pa je v sodbi tudi obrazložilo. Glede na navedeno je zaključiti, da tožencu iz tega razloga možnost sodelovanja v postopku ni bila odvzeta.

7. Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem D. S.. V obravnavani zadevi je tožnik od toženca zahteval vračilo posojila v višini 3.750 EUR. Toženec se je zahtevku upiral in zatrjeval, da je od tožnika prejel le 1.000 EUR, preostanek vtoževanega zneska pa predstavljajo obresti. Navajal je, da bi njegove trditve lahko potrdila priča D. S., ki naj bi bila navzoča pri izročitvi posojenega denarja. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je mogoče na podlagi izpovedbe tožnika, posojilne pogodbe in ostalih listinskih dokazov z zanesljivostjo zaključiti, da je bilo tožencu kot brezobrestno posojilo izročenih 3.750,00 EUR. Zaslišanje D. S. pa je zavrnilo z utemeljitvijo, da je dejansko stanje za odločitev o zadevi dovolj razjasnjeno in da zaslišanje imenovane priče ne bi v ničemer pripomoglo k drugačni odločitvi v zadevi. Takšna obrazložitev, brez razlogov o tem, zakaj zaslišanje priče ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza ni zadostna in predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ker je bilo zaslišanje priče predlagano v zvezi z odločilnim dejstvom, opustitev izvedbe dokaza z nesprejemljivo utemeljitvijo predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 239. člena ZPP.

8. Ker ugotovljene kršitve postopka pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev, izvesti narok ter ponovno v skladu z 8. členom ZPP oceniti vse izvedene dokaze.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in nasl..