Jedro

Glede na to, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo nesporno vložil 26. 4. 2012, je le-ta, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 64. člena ZDen, vložena prepozno. To pomeni, da jo je prvostopenjski organ pravilno zavrgel po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo tožnika za denacionalizacijo tovornega vozila A., ki je bila vložena 26. 4. 2012. V obrazložitvi navaja, da iz podanega zahtevka tožnika izhaja, da zahtevek vlaga ponovno ter da je bilo odvzeto premoženje pok. očetu B.B., takrat avtoprevozniku na .... Upravni organ poudarja, da je vpogledal v arhivsko dokumentacijo, in sicer v prvostopno odločbo z dne 28. 2. 2003, odločbo Ministrstva za gospodarstvo z dne 10. 2. 2005, sodbo Upravnega sodišča z dne 21. 10. 2005 in Vrhovnega sodišča z dne 22. 3. 2007. Iz teh dokumentov izhaja, da je bil zahtevek za denacionalizacijo tovornega vozila zavrnjen ter da je bila takšna odločitev potrjena s sodbo Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS. Sicer pa je zahtevo tožnika preizkusil skladno z določbo 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter na podlagi 3. točke prvega odstavka tega člena ugotovil, da zahtevek ni bil predložen v predpisanem roku. Gre namreč za postopek denacionalizacije, v zvezi s katerim Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) v prvem odstavku 64. člena določa rok, do katerega je potrebno vložiti zahtevo za denacionalizacijo. Ta rok, ki je materialni prekluzivni rok, se je iztekel 7. 12. 1993, njegova prekoračitev pa pomeni izgubo pravice do denacionalizacije. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP pa je bilo tudi ugotovljeno, da se je v isti upravni zadevi že vodil upravni postopek in je bilo o njem že pravnomočno odločeno. Izdana je bila zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Zato je prvostopni organ njegovo zahtevo zavrgel. 2. Organ druge stopnje je z odločbo z dne 28. 9. 2012 tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep zavrnil. V obrazložitvi ugotavlja, da je prvostopni organ z odločbo št. D-301-4/91 z dne 28. 2. 2003 odločil, da mora zavezanka Slovenska odškodninska družba d.d. (v nadaljevanju SOD d.d.) tožniku plačati odškodnino za podržavljeno tovorno vozilo A. Po vloženi pritožbi s strani SOD d.d. je takratno Ministrstvo za gospodarstvo z odločbo z dne 10. 2. 2005 prvostopno odločbo odpravilo in odločilo, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega tovornega vozila A. zavrne, saj je bila vloga za vrnitev le-tega vložena šele leta 1995, torej že po izteku v zakonu določenega roka. Takšno odločitev prvostopnega organa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo U 404/2005 z dne 21. 10. 2005 ter Vrhovno sodišče s sodbo I Up 1506/2005 z dne 22. 3. 2007. Tako zaključuje, da je v zvezi s spornim vozilom A. že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira svoj zahtevek, pa se ni spremenilo ter da zahteva za denacionalizacijo ni bila podana pravočasno. Citira 3. in 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP in ugotavlja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z odločbo D-301-4/91 z dne 28. 2. 2003, ki je merodajna. Sodišče prosi, da tožbo preuči in smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Po potrebi predlaga zaslišanje C.C., ki je vodila prvotni postopek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločitvi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo tovornega vozila A. zavrgel na podlagi določbe 3. in 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

7. Upravni organ mora po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo stranke zavreči, če le-ta ni bila vložena v predpisanem roku. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP pa mora organ zahtevo stranke zavreči, če pri njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je bilo o stvari že pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.

8. Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo tovornega vozila A. vložil 26. 4. 2012, kar med strankama niti ni sporno, saj tožnik temu ne ugovarja. Po določbi prvega odstavka 64. člena ZDen mora biti zahteva za denacionalizacijo vložena najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona, to je do 7. 12. 1993. Ta rok, ki ga zakon določa za vložitev zahteve za denacionalizacijo, je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Glede na to, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo, kot že povedano, nesporno vložil 26. 4. 2012, je le-ta, ob upoštevanju citirane določbe prvega odstavka 64. člena ZDen, vložena prepozno. To pomeni, da jo je prvostopni organ pravilno zavrgel po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

9. Prav tako pa je v predmetni zadevi tudi po presoji sodišča podan tudi razlog za zavrženje tožnikove zahteve po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Kot sta v izpodbijanem sklepu in odločbi druge stopnje navedla oba upravna organa, tudi sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve ugotavlja, da je Upravna enota Radovljica z odločbo št. D-301-4/91 z dne 28. 2. 2003 odločila, da je SOD d.d. dolžan upravičencu B.B. plačati odškodnino za podržavljeno tovorno vozilo A. v znesku 21.276,00 USD v obveznicah SOD ter te obveznice izročiti skrbniku (tožniku) v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe. Pritožbeni organ (Ministrstvo za gospodarstvo) pa je navedeno odločbo prve stopnje po pritožbi SOD d.d. odpravil in zavrnil tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo tovornega vozila A. Takšno odločitev je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo U 404/2005 z dne 21. 10. 2005 in Vrhovno sodišče RS s sodbo I Up 1506/2005 z dne 22. 3. 2007. Tako sta upravna organ pravilno zaključila, da je bilo o predmetni zahtevi za denacionalizacijo že pravnomočno odločeno ter tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo zavrgla tudi ob upoštevanju 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi se namreč nista spremenili.

10. V zvezi s tožbenim sklicevanjem na odločbo Upravne enote Radovljica št. D-301-4/91 z dne 28. 2. 2003 pa sodišče pojasnjuje, da je bila le-ta, kot navedeno v prejšnji točki te sodbe, pravnomočno odpravljena in tožnikova zahteva za denacionalizacijo tovornega vozila A. zavrnjena. Zato je bilo potrebno ta tožbeni ugovor zavrniti kot neutemeljen.

11. Po povedanem sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).